Družina št. 14 – 2. 4. 2017

Darilo drug drugemu

2. 4. 2017 | Jana Podjavoršek | Aktualno

O vsebini srečanj, procesih, ki se med srečanji sprožijo in stečejo, pa tudi o naporu, ki je bil potreben, da so na srečanjih vztrajali …


Foto: Iztok Topler

»Danes je bolj kot kdaj prej nujno, da s kreativnostjo in inovativnostjo utrdimo sveto institucijo zakona,≪ je zapisal p. Ignacio Larranaga, ustanovitelj Delavnic molitve in življenja. ≫Mi smo šibki in nepomembni pred poplavo komunikacijskih medijev, ki preplavljajo svet in ga uničujejo. Ni pomembno. Če nam uspe rešiti nekaj parov, bo naš trud poplačan.≪ Po več kot 50-letnem duhovništvu je v njem dozorelo spoznanje, da je njegovo poslanstvo, da nekaj naredi za vzpostavitev harmonije in za zrelost številnih parov. Nastal je brezplačni tečaj za zakonce, ki ga od pomladi 2016 na slovenskih tleh uvajata voditelja Sonja in Iztok Topler. Lep odziv in udeležba že na drugem tečaju pri nas potrjuje, da odgovarja na potrebe zakoncev in daje zakonskemu življenju novo svežino. Tečaj obsega šest srečanj, enkrat na teden po dve uri. Srečanja so namenjena parom, ki imajo že večletno izkušnjo zakonskega življenja, sodelujejo pa lahko tudi pari, ki niso poročeni in že več let skupaj živijo. Tečaja se udeležijo v paru, vedno mož in žena skupaj. Na vsakem srečanju obravnavajo nekaj tem, 45 minut pa se par na samem pogovarja ob pripravljenih vprašanjih. Od enega do drugega srečanja nadaljuje z vsakodnevnimi pogovori s pomočjo delovnih pol in navodil.ŠOLA KOMUNIKACIJE Na prvem srečanju se pari seznanijo s tem, kaj je namen tečaja, spregovorijo o svobodi in kako je, če v zakonu pride do podrejenosti in nadrejenosti; o egoizmu v zakonskem življenju, o tem, da si, kar si, ter videti drugega takšnega, kakršen je, da tako oba rasteta. Cilj srečanja je komunikacija med zakoncema, pogovor, vzbuditi navdušenje ter obnoviti prvo ljubezen med njima z vsakdanjim pogovorom 45 minut na dan, pet dni v tednu. V pogovor je zaobsežena tudi molitev. Vedno gre za pogovor med zakoncema, to je ≫njun sveti čas≪. Na drugem srečanju se ustavijo ob komunikaciji, težavah, ki niso rešene, o tabu temah in kako je, če sta zakonca odsotna živita drug ob drugem, torej čeprav živita skupaj, nista skupaj. Kaj je resnična ljubezen, pa je tema tretjega srečanja. Če se na začetku zakonca nista zelo zbližala, potem njuna zveza ne bo stabilna in srečna, kot pravi Larranaga. Pari dobijo takoj na začetku malo pedagogiko za dialog med zakoncema, ki jim pomaga slišati in razumeti drug drugega.

LJUBEZEN JE …

Četrto srečanje govori o darovanjski ljubezni umreti samemu sebi. Največja sovražnika sta sebičnost in rutina, zato na srečanju pare spodbudijo k majhnim pozornostim drug do drugega, ki bogatijo njuno skupno življenje in stopijo v bitko z rutino, ki se neopazno prikrade. Na petem srečanju spregovorijo o osebnostni in značajski različnosti zakoncev, kako se soočiti z zamerljivimi lastnostmi in o zlatem pravilu, da zakonca ne gresta spat, če se prej nista pomirila. Peto srečanje je mala šola odpuščanja, spregovorijo pa tudi o ljubosumju, nezvestobi in izpostavijo vrednost prizadevanja za zvestobo. Nujnost sprejetja Boga v zakonsko življenje je tema šestega srečanja. Na tečaju se zakonca naučita pogovarjati, odnos z Bogom pa lahko potem poglabljata v Delavnicah molitve in življenja. Kot za piko na i na koncu tečaja obnovijo poročne obljube.

MALA PEDAGOGIKA ZA DIALOG MED ZAKONCEMA

  • Treba si je vzeti čas za drugega.
  • Veliko ponižnosti in odkritosti.
  • Pogovarjati se pomeni znati poslušati s srcem. To pomeni dobronamerno in z naklonjenostjo.
  • Ne žalite zakonca med pogovorom.
  • Povsem nadzorujte vašo živčnost.
  • Potrpežljivost.
  • Dovolite, da se drugi svobodno izraža; ne prekinjajte ga.
  • Ne jezite se in ne počutite se ogroženo.
  • Ves čas se zavedajte, da ima tudi drugi zakonec dobre namene in da bi rad rešil težavo.
  • Ne branite vašega stališča z dokazovanjem, da ste imeli prav in se je drugi motil.
  • Da ne bi zveneli očitajoče, uporabljajte izraze: »všeč bi mi bilo«, »potrebujem te«.

 

Odmevi udeležencev tečaja za zakonce

O vsebini srečanj, procesih, ki se med srečanji sprožijo in stečejo, pa tudi o naporu, ki je bil potreben, da so na srečanjih vztrajali …

Večkrat sedeva k Jezusovim nogam

Irma in Jože Ornik iz Jakobskega Dola

Tečaj je bil dar – darilo drug drugemu, ko sva si zavestno in z namenom vzela čas, da poiščeva »prvo ljubezen«, ki naju je pripeljala v zakon. Vsaka tema nama je na poseben način odprla obzorje in zavedanje, da je to milostni čas, ko pogledava prehojeno pot in iščeva osvežitve danih obljub in življenja v polnosti.

Imela sva občutek, da se veliko pogovarjava in da pri nama »tabu« tem ni. A ko sva se vsakdan ustavljala ob temah in vprašanjih, sva ugotavljala, da so teme, o katerih sva redko kaj spregovorila ali se nama ni zdelo potrebno. Posebej so nama odprla nova obzorja teme o odpuščanju in zdravljenju ran, o ljubezni in spolnosti – spoznala sva, da velikokrat ne rečeva drug drugemu, kar bi morala. Teme so naju naučile pogovarjati se o čustvih drugega, kar daje najinemu odnosu vsak dan novo svežino in globino.

Družinsko molitev sva prinesla v zakon že iz matične družine. Obiskovala sva Delavnice molitve in življenja in se naučila najti dnevni »sveti čas«. V času tečaja sva dodala še »malo pedagogiko«, ki naju uči discipline, ponižnosti in pripravljenosti prisluhniti drugemu. Vedno znova v molitvi spoznavava Njegovo bližino in skrb, ki naju združuje v zastonjski Ljubezni.

Tečaj je poglobil najin odnos. Večkrat sedeva k Jezusovim nogam, premisliva dejanja in občutja, spodrsljaje in napake! Potem je laže in hitreje najdeva korak k opravičenju, odpuščanju, pohvali, podaritvi in iskanju drobnih pozornosti.

Tečaj za zakonce bi priporočila vsakemu paru in tudi nama še kdaj! Zanimive teme in način, dobra priprava zakoncev, ki vodita, sproščenost in osebno delo. Potrebno se je ustaviti pri sebi in »na novo« spoznati in odkriti, s kom živim svoj zakon, odkriti Ljubezen danih obljub, se znova zaljubiti in osvojiti ter na novo poročiti. Blagoslovljen čas za zakonca – splača se! Bogu hvala!

Splača se!

Vida in Roman Čretnik iz Mozirja

Ko sva izvedela, da bo tečaj za zakonce v domači župniji Mozirje, sva se odločila, da se ga udeleživa. Letos praznujeva že 40 let najine skupne poti. Ta tečaj pa naj bo zahvala in spodbuda za naprej.

Voditelja sta nas lepo sprejela in nagovorila. Kmalu sva spoznala, tako kot že prej na podobnih srečanjih, da se zakonci v življenju srečujemo s približno enakimi težavami, za katere si je treba vzeti čas, se o njih pogovoriti in poiskati rešitev.

Zelo pomembno je, da pri reševanju težav spustimo zraven Boga, ki nam odpušča, nam daje nove izzive in priložnosti. Tako kot vrtnar goji in zaliva rože, moramo zakonci gojiti in negovati svojo ljubezen. Pri tem pa je neskončnega pomena naša vera in molitev. »Hvala staršem za ta dar!«

Je pa dobro, da zakonci dobimo od časa do časa kako spodbudo, da se spet prebudimo, da se zavemo, da je z božjo pomočjo vse laže.

Najin odnos z Bogom je vseskozi dober. Res pa je, da se ob takšnih srečanjih zakoncev samo še poglablja in utrjuje. Srčno upava, da bova z molitvijo in božjo navzočnostjo še naprej varno krmarila najino barko. To iz srca želiva vsem zakoncem, ne glede na to, da se na naši poti pojavljajo zapreke.

In na koncu bi želela takšne in podobne tečaje priporočiti vsem zakoncem. Splača se! Če želite ohraniti in poglobiti svoj odnos, si vzemite čas za tak tečaj, za pogovor in molitev. Prepričajte se že na naslednjem tečaju!

Sprejemanje drug drugega

Lidija in Jani Slemenšek iz Mozirja

Hvaležna sva voditeljema Sonji in Iztoku, ki žrtvujeta nedelje in se vozita iz Vuhreda v Mozirje, kjer vodita tečaj za zakonce.

Tečaj gotovo spodbuja najin pogovor in vodi od »navadnih« razgovorov (otroci, delo, načrti) do tem, katerih se verjetno ne bi dotaknila. Prav to krepi najino bližino. Učiva se sprejemati drug drugega v vsej različnosti.

Tečaj za zakonce spodbuja tudi najino zakonsko molitev, saj za »delo doma« dobimo napisane globoke molitve za zakonca, ki jih med tednom skupaj zmoliva.

Skupina parov, udeležencev tečaja, naju spodbuja k temu, da se trudiva in vztrajava v »svetem času«. Tečaj bi priporočala vsem parom, ki jim ni vseeno za njun odnos.

Neprecenljiv čas

Natalija in Matej Luketič iz Maribora

Ko sva izvedela za ta tečaj, sva bila vesela, da se obeta nekaj za zakonce. Skupna srečanja so bila enkrat tedensko, doma pa smo dnevno delali po navodilih. Ob treh predšolskih otrocih in številnih obveznostih nama je bil ta urnik zelo naporen, vendar sva vseeno vztrajala do konca. Vsak teden nama je bil izziv najti varstvo in čas za srečanja in delo v dvoje. Skupina parov je bila majhna in zelo raznolika glede na zakonski staž, vendar so bili z nama zelo potrpežljivi.

Iz vsebine nama je še posebej ostalo v spominu zdravljenje rutine, navodila za miren in spoštljiv pogovor, izmenjajoče se branje in presenetljiva misel: »Kjer je razumevanje, odpuščanje ni več potrebno.« Všeč nama je bilo, da je bilo delo v paru pripravljeno za vsak dan. Včasih sva si količino dela prilagodila glede na okoliščine. Vsako tedensko srečanje je bilo za naju tudi zmenek, posebej svečano pa je bilo sklepno srečanje z obnovitvijo poročnih zaobljub.

Poleg vsebine, ki posega na zelo osebna področja, kot je spolnost, naju je nagovoril tudi način dela. Navodila spodbujajo odkrit pogovor, skupno molitev in povezanost z Bogom in medsebojno sprejemanje. Vendar pa to ni stvar, ki bi jo enkrat za vselej opravila, ampak se je treba znova in znova vračati k temu. Velikokrat se zalotiva, da naju preganjajo samo posvetne skrbi in potrebujeva spet kvaliteten odmik za naju in Boga.

Čas, posvečen najinemu odnosu in odnosu z Bogom, je za naju vedno neprecenljiv. Pri tem tempu in načinu življenja v družini ne moreva biti dovolj povezana in duhovno rasti, če si vsaj enkrat na leto ne privoščiva odmika za bolj intenzivno duhovno delo. Zato toplo priporočava ta tečaj vsem zakoncem, ki iščejo kaj v tej smeri in si lahko vzamejo dovolj časa, da lahko sledijo urniku tečaja. Mogoče bi prišlo prav tudi zakoncem v krizi.

Zahvaljujeva se voditeljskemu paru – zakoncema Sonji in Iztoku Toplerju, ki sta požrtvovalno vodila srečanja in nas spodbujala.