DMŽ in živa občestva

V velikoduhovniški molitvi Jezus izreka: »Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva. Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet. Toda ne prosim samo za te, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame. (Jn 17, 11b; 18; 20)
V vseh letih oznanjevanja je Jezus skrbel za svoje učence z vso svojo nežnostjo in se trudil oblikovati trdno, povezano družino, kajti Jezusov Oče je tudi njihov Oče. 

Skrivnost poti družine DMŽ v bratski povezanosti je imeti prepričanje, da so voditelji moji dragi bratje in sestre, ker je njihov Oče moj Oče, njihov Bog moj Bog. Edini skupni element vsem voditeljem po svetu je Jezus.
Zrelost kot srečna in povezana družina voditelji DMŽ dosežejo takrat, ko sprejmejo Jezusa za svojega brata, ko je On med nami. Sprejeti Jezusa pomeni videti in ravnati z vsakim bratom in sestro tako, kot bi jih videl in ravnal z njimi Jezus. On je mir in harmonija med voditelji; lahko živijo v miru, lahko služijo in ljubijo druge samo tako dolgo, dokler je med njimi živ Jezus in je vsakdo čuječ in na preži za vsem, kar se dogaja v njem.
Na tej poti nas spodbuja in daje moči vztrajna molitev, kajti v nenehnem stiku z Bogom se čutimo povezane z Božjo ljubeznijo, ki jo lahko prenesemo na brate in sestre. »Ti se ponavljaš in živiš v vsakem članu, zato si bomo prizadevali, da se bomo med seboj spoštovali, kakor bi spoštovali tebe, in kadar bosta edinost in mir v naši družini v nevarnosti, nas bo varovala tvoja navzočnost. Prosimo te torej, da ostaneš živ v vsakem srcu.« (Srečanje, 37)

Davorina Šuligoj Prinčič, voditeljica DMŽ, je zapisala: »Ustanovitelj DMŽ p. Ignacio Larrañaga pravi, da Delavnica zgrabi človekovo srce in ga spreminja v branik harmonije, vedrine in ljubezni. Iz spreobrnjenega srca se ti darovi izlivajo na družino, iz nje pa na družbo. Kdor spremeni srce, spreminja svet.
Ko sem spoznala DMŽ sem kmalu ugotovila, da so ljudje, ki vodijo delavnice živo povezani z udeleženci in Božjo besedo. Njihova pristnost, pripravljenost pomagati udeležencem pri spreminjanju, me je neverjetno pritegnila. V sebi sem začutila nemir in željo po vključitvi v to »družino« voditeljev. Uspelo mi je. Spoznala sem čudovite, vendar preproste ljudi, ki enako mislijo, čutijo in si želijo kot jaz.
Kot voditeljica DMŽ se na srečanjih z udeleženci ob medsebojni podelitvi Božje besede nenehno gradim in spreminjam. Čutim, da se s skupino udeležencev sooblikujem. Iz srečanja v srečanje se med voditeljem in udeleženci stke nevidna povezanost. Zgodi se, da posameznik začuti potrebo po delitvi svojega veselja, žalosti z vsemi udeleženci ali voditeljem samim. Pogosto izrazijo svoje zadovoljstvo, da jim delavnice pomagajo pri premagovanju življenjskih težav ter čustveni in socialni uravnoteženosti. Čutiti je, da postaja skupina iz srečanja v srečanje vedno bolj povezana. Vse to pa ni mogoče, če nismo nenehno v tesni povezanosti z Bogom ter resno živimo delavnice.
Vesela sem, da sem stopila na to pot in sem prisluhnila klicu ter se priključila »družini«, katere poslanstvo je v duše vsejati živega Boga.«

»Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.« (Rim 5, 5) Potem ko smo prejeli dar Svetega Duha, moremo dati sadove: da ljubimo in spoštujemo drug drugega, kot nas ljubi in spoštuje Jezus. Z Njim lahko razdor spremenimo v mir, premostimo nepredstavljive ovire in postavimo ljubezen na mesto razdora. Prijateljstvo se rodi iz naklonjenosti, bratstvo pa iz vere. Motor povezane in srečne družine je ljubezen, ki se daruje, bolj kot čustvena ljubezen iz naklonjenosti.

Br. Ignacio Larrañaga, ustanovitelj DMŽ, je zapisal tudi: »Goreče si želim, da bi bili voditelji DMŽ kakor eno telo, kjer bi utripalo ogromno srce, ki ne bi nikoli prenehalo klicati: ´Ogenj sem prinesel na zemljo in kako zelo želim, da bi se že razvnel.´«

Po virih DMŽ povzela: Bernarda Ziherl

Več o DMŽ na e-strani: dmz.si