Odmev na “puščavo” za bivše udeležence DMŽ – Stična 26.03.2017

Hvala Jezusu in vsem vam za prečudovito nedeljsko popoldne. Odšla sem veliko bogatejša, gotovo se vidimo še kdaj.

Ivanka

Lepo popoldne je za nami. Lepo je bilo tudi meni – izbrala sem Getsemani, saj me je Jezus povabil, naj bom v tem trenutku odločitve z Njim – tako sam je bil, vsi so podremali, On pa se je odločal vzeti greh vsega svet na svoje rame, tudi mojega – ta je najbolj boleč in najtežji – nič čudnega, da je bila ob vsej tej grozi Njegova duša žalostna do smrti in je trepetal ter krvavi pot potil. Skušala sem mu lajšati bolečine, obrisati obraz kot Veronika nekdaj – a je bilo mene še bolj strah. Tako je On moral tolažiti mene, naj se ne bojim, naj vsak dan vzamem svoj križ in hodim za njim – saj me prav tu čaka ON – z Njim pa je breme lahko. Danes sem še pod včerajšnjim vtisom lepo začela dan z velikim mirom v duši. Hvala Bogu in Vam – veliko Božjega blagoslova v tem času želim vsem.

Mira

 

Kako nas Gospod lepo povezuje…Take krasne ženske smo bile skupaj – take smo se zbrale, ki imamo res rade Gospoda, ki ga vneto iščemo.

Pomembno je, da na puščavo pridemo tudi take, ki smo še v službi, in imamo še kar velik krog prijateljev in znancev, kamor moramo prinašati Boga. V zadnjem času čutim, kako je važno, da nisi tiho, da poveš, od kje ti prihaja moč in veselje za življenje in za nove korake.

Meditacija o Getsemaniju je bila čudovita, prav rada bi si to razmišljanje brata Ignacija v teh dneh še kdaj prebrala. Imam vedno težave s sprejemanjem Božje volje. Poskušam se uglasiti Nanj, a je v meni še toliko mene same. Naj gre ta kelih mimo mene… pa se matram, mučim, grešim…

Barbara

 

Hvala za poslane “fotografske spomine” in še enkrat za povabilo, pogum in trud, da ste nas popeljali v puščavo, katere okusi in sadovi so tako mnogoteri. Miren dan vam želim.

Mojca