Odmev iz Deskel

DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA – PUŠČAVA

V življenju sem prejela številne milosti. Nekaterih se zavedam, drugih spet ne. Na veliko milost gledam tudi na to, da sva se z možem Andrejem udeležila delavnic molitev in življenja. Vrhunec teh delavnic je bila tako imenovana »Puščava« 23. 12. 2017 na Mirenskem gradu.

Voditeljica Davorina nam je po uvodu podala smernice za puščavo. Vsak si je najprej izbral svojo sobo, da bi bil lahko sam in v tišini. Voditeljica je naročila naj bomo svobodni, saj ni obvezno, da se do minute natančno držimo smernic, ki smo jih dobili na listku.

Najprej smo začeli z molitvenim branjem psalmov in prosili Svetega Duha, da pripravimo svojo notranjost. Temu je sledil osebni pogovor z Bogom, ki je najpomembnejši vidik puščave. Uporabljali smo molitvene načine: molitev dviganja, molitev poslušanja in pisno molitev.

Za približno urico smo odšli tudi v naravo in prakticirali molitev z naravo. Imeli smo krasen zimski dan in zato mi je bilo to res nekaj prelepega in zelo doživetega. Začela sem z molitvijo psalma 104, kot je predlagano v knjižici Srečanje. Poskušala sem ustvariti na sprehodu intimen odnos s konkretno stvarjo. Zastavljala sem ji vprašanja o njenem izvoru, o njeni zgodovini, o njenem zdravju in jo pozorno poslušala in ji povedala zgodbo svojega življenja. Drago drevo, ki te nosim v srcu, hvala da si me, čeprav samo ukrivljeno pod težo bremena tvojih let, poslušalo.

S pomočjo kratke pedagogike, ki smo jo dobili na srečanju smo izvajali meditativno branje. Nato je bila še molitev sprejemanja s katero smo poskušali doseči globoko srečanje z Jezusom. Tudi če je »suhota« in ni pravega stika imamo pač lahko molitveno branje in kličemo z njim k Gospodu. Za vrnitev domov pa smo se pripravili z vprašanjem, ki naj si ga v življenju neprestano zastavljamo: »Kaj bi na mojem mestu storil Jezus?« Učinkovitost tega vprašanja je v njegovi preprostosti. Če si bomo to vprašanje zastavljali vedno, bomo premagali svoje meje, presegli bomo sami sebe.

Nato pa smo se spet zbrali, saj je prišel naš župnik in je v kapeli daroval sv. mašo. Zbrali smo se kot družinica vsi okrog oltarja in prav čutila sem, da smo se na teh srečanjih zbližali. Namesto pridige je vsak obogatil druge z izpovedjo, kaj so mu delavnice pomenile in kako jih je doživljal, ter z vtisi in občutki, ki so se ga dotaknile na delavnicah in v puščavi. Kako enkratni in neponovljivi smo. Prav vsakega sem začutila kot neponovljiv kamenček v mozaiku. Nato smo na koncu srečanja imeli še zakusko, da smo si lahko kaj povedali in malo poklepetali.

Puščava je čas posvečen Bogu v molku, samoti in pokori. Vsi smo bili edini, da je ta čas, teh šest uric kar prehitro minil, a nam je dal ogromno. Prav zaradi tega je letošnji Božič še lepši, saj smo jaslice pripravili tudi v naših srcih. Bogu hvala za vse te milosti, ki sem jih na delavnicah prejela. Upam, da bom stanovitna in »svete pol ure« prakticirala še naprej in uresničila načrt, ki ga ima Bog z menoj. Saj kot pravi ustanovitelj DMŽ Ignacio Larranaga: »Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti« in »Če bomo reševali »močne čase«, bodo oni rešili nas.« Še posebej se zahvaljujem za ta dan puščave in vsa doživetja, ter upam, da se je bom lahko še kdaj udeležila.

 

                           Helena Peršolja      

Bogu hvala, da me je povabil na to pot. Hvala Davorini, da nas je poiskala in nas popeljala v nam neznane, drugačne oblike in načine molitve. Vsak izmed nas je bil na svoj način v dialogu z Njim, ko nam je razlagal pisma in odpiral oči. Od tu odhajam z močno željo, da bom začeto nadaljevala, spreminjala in uresničevala. Srčno upam da ni to samo trenutni navdih, ki se kot sneg v sončnih žarkih stopi. Skratka, bilo je lepo, na trenutke ganljivo, predvsem pa bogato duhovno druženje. To je druženje ob katerih smo si vzeli čas za razmislek, podelitev izkušenj, bili v tišini, v kateri nas je božja beseda nagovarjala, da se lahko sredi največje stiske pokaže nekaj lepega, bratskega, da se razodeva ljubezen.

Alenka Konjedic

Že to, da mi je prišla v roke knjiga Srečanje je veliko bogastvo, a DMŽ so mi dale še ogromno več. Vsak dan se bom trudila biti boljša in prosila Gospoda za mir, modrost in moč.

                                                                                                                                   Marta Bitežnik