2020 – april (2020/1)
Jezus je pot, resnica in življenje
Skozi zgodovino so se številni ljudje ukvarjali z vprašanjem o resnici: kaj je, ali obstaja ena sama, absolutna resnica, jo je možno spoznati in jo objektivno predstaviti? Sveto pismo v odgovor ponuja primere, ki nam kažejo, da resnica nikakor ni enoplasten pojem.
Takoj ko sem bila nagovorjena, da nekaj napišem o RESNICI, sem se spomnila na deveto srečanje Delavnic molitve in življenja, ko pri Božji besedi beremo in premišljujemo odlomek o srečanju Jezusa s Samarijanko, ki je resnico dojela s srcem – kot pravi Blaise Pascal, da resnice ne dojamemo samo z razumom, ampak tudi s srcem. In prav zato, ker tej ženi svetopisemski pisatelj ni dodelil imena, predstavlja slehernega človeka. Jezus vedno tiho kliče in trka na vrata človekovega srca, ni nasilen, sprejema pa njegovo svobodno voljo odločitve.
Jezus je Samarijanko s pogovorom ob Jakobovem studencu dvigal iz njenega grešnega življenja in rušil vse vzorce in pravila takratnega časa, da bi prišel do njenega srca. Njeno srce je bilo žejno prave ljubezni – žive vode, Jezusovo pa prav tako žejno njenega grešnega srca. S tem da je v pogovoru načenjala nove in nove teme, se je Samarijanka hotela v resnici izogniti bistvu – svojemu problemu, Jezusu pa je bilo le do tega problema: do resnice njenega življenja. V globini se je dotaknil njenega življenja in jo zaradi ljubezni, ki presega vse okvirje, pripeljal do spreobrnjenja. Očitno je dolgo iskala resnico, da je mogla biti nad njo tako navdušena. In začela je dojemati, da govori z Maziljencem – z Jezusom, ki ji je ob pogovoru o veri rekel: »Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.« (Jn 4,23-24)
Čaščenje Boga se mora zgoditi v duhu in resnici, postati mora odnos, ne zunanjost, ampak notranji odnos – povezava z Očetom, ki se lahko zgodi samo po delovanju Sv. Duha v človeku. Bog prebiva v srcu vsakega človeka, ki ga sprejme z vero. Papež Frančišek vedno spodbuja, da je potrebno častiti Boga z vsem zaupanjem in zvestobo vse do konca.
***
Absolutna in večna RESNICA je Jezus Kristus. Ob poslavljanju od svojih učencev se je Jezus predstavil prav z besedami: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« (Jn 14,6) On je zame pot – smer k Očetu z vsem, kar govori, živi, moli, dela – proti večnosti. Resnica je neomajni temelj – iskanje, ki se bo v polnosti razodel v večnosti. In življenje je aktualno odgovarjanje na čas, v katerem živim. Oseba Jezus Kristus je živa, je z menoj, živi v istem svetu kot jaz.
Ob zaključevanju svojega poslanstva na zemlji je prosil Očeta v svoji znameniti velikoduhovniški molitvi za vse, ki mu jih je dal od sveta, da jih posveti v resnici (Jn 17,17). Njegova resnična želja je, da bi vse človeštvo začelo verjeti v Resnico, ki osvobaja, tolaži, rešuje greha. Vrhunec svojega razodevanja je dosegel na sodnem procesu proti njemu. Pilat mu je rekel: »Torej si ti vendarle kralj?« Jezus je odgovoril: »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« (Jn 18,37) Jezus je služabnik resnice, kraljuje s služenjem svojemu Očetu in nam ljudem. Resnica, ki ji služi, je podoba Boga, ki je usmiljen, dobrotljiv in sočuten Oče.
Sama vedno težim k temu, da govorim resnico, ne glede na to, kakšne posledice prinese zame, pozitivne ali negativne. Ni mi težko priznati lastnih napak, nepopolnosti in človeške omejenosti, za kar sem nagrajena z notranjim mirom in svobodo. Morda mi je bilo na začetku težko v kakšni situaciji govoriti resnico, a sčasoma in s trdno voljo ter Božjo pomočjo sem to presegla. »Tudi prijateljem je treba povedati resnico v obraz.« (Ivan Cankar) V stiku z družbo sem večkrat naletela na polresnice, izkrivljene resnice, kar je ob spoznanju le-tega v meni prebudilo bolečino, odpor, razočaranje. »Bolje je trpeti zaradi resnice, kot pa biti nagrajen za laž.« (Leonardo da Vinci) In prav ob takih primerih mi je pred nekaj leti prišla pod roke zanimiva in tudi resnična trditev, katere se skušam držati: »V življenju ni odločilno „imeti prav“, pač pa „biti dober“. Dobrota je posoda, v kateri sprejemamo ljudje resnico. Dobrota je kelih, iz katerega pijemo resnico. Resnica brez dobrote je neužitna, je kakor destilirana voda, ki je prav zaradi „čistoče“ neokusna.« (dr. Anton Trstenjak) Torej: »Biti razumen pomeni, povedati resnico tako, da se ne spodkopava, ampak gradi.« (Romano Guardini) In k tej trditvi sama človeška narava, ki je sestavljena iz „prahu zemlje“, ne zmore. V tesni povezavi s svojim Stvarnikom pa je nemogoče mogoče.
Program Delavnic molitve in življenja nas iz srečanja v srečanje uči, spodbuja, usmerja in vodi k temu, da postajamo Gospodovi prijatelji in učenci ob posnemanju Njega v odnosu do Očeta in ljubezni do bližnjega.
Marija Peljhan, Voditeljica DMŽ
Resnica vas bo osvobodila
»Če boste v mojem nauku vztrajali,
ste zares moji učenci;
spoznali boste resnico
in resnica vas bo osvobodila.« (Jn 8,31)
Jezus je živo verjel, da ga Oče pošilja izpovedati resnico. Pri nagovarjanju množic ga je vodil osebni odnos z Očetom. Povedal je resnico, ki mu je bila dana od Očeta. Ni razmišljal, kakšen bo izpadel ali kaj bodo ljudje o njem govorili. To je bilo postransko in nepomembno. Jezus je molil in učil, da bi bili mi vsi posvečeni v resnici. Ko je govoril o vsebini Božje besede, je bil vedno odsev Boga.
Zelo pomembno je, da verujemo v resnico Božje besede. Vedno moramo presojati to, kar slišimo, ne glede na to, kdo govori in kako močno Bog deluje po njem. Temeljna resnica je, da je Jezus umrl za naše grehe, bil pokopan in tretji dan vstal od mrtvih. Pomembno je, da imamo okoli sebe ljudi, ki jim zaupamo v Bogu in ki jim pustimo, da so del našega življenja. Ti ljudje so dober sad, rodovitna zemlja.
Človek je zmotljiv, Bog nikoli. Potrebujemo odnos z Bogom in modrost, da ločimo zrnje od plevela. Premislimo v odnosu z njim na temelju Božje besede, kaj smo slišali, poglejmo, ali je naš duh nahranjen. Predvsem pa se gradimo na Božji besedi, ki je nezmotljiva. Ko se odločamo za hojo v skladu z Božjo besedo, hodimo v skladu s tem, kar v resnici smo. Duhovno življenje je razmišljanje v skladu z Božjo besedo, to pa ima za rezultat življenje, mir in radost. Bodimo torej iskreni in resnicoljubni kakor Jezus, ki je branil resnico za ceno lastnega življenja.
Naša življenja so del čudovitega Božjega načrta. Bog računa na vsakega izmed nas, da izpolni Očetovo voljo, da v sebi izriše čudovito podobo Božjega otroka. Vsakega od nas kliče, da drugemu oznani to čudovito sporočilo odrešenja. In ko vanj verujemo, je naša beseda trdna, jasna in se ji je težko upirati. Poskrbimo, da bodo naše besede imele težo. Ker bodo prežete z življenjem, ki raste iz zavesti, da smo Božji otroci, ker bodo režete z življenjem, ki je eno samo izpolnjevanje Očetove volje. Ko govorimo v Božjem duhu, ko iščemo Resnico, je hudi duh na begu.
Papež Benedikt XVI. je zapisal: »Ne smemo pozabiti, da mnogi ljudje v našem kulturnem okolju ne priznavajo daru vere, kljub temu pa iskreno iščejo zadnji smisel in dokončno resnico o svojem bivanju in o svetu. To iskanje je pristna ‚predhodnica‘ vere, saj ljudi usmerja na pot, ki vodi k skrivnosti Boga.Tudi mi srečamo Kristusa v branju Svetega pisma, v molitvi, v bogoslužnem življenju Cerkve. Moremo se dotakniti Kristusovega srca in čutiti, da se on dotika našega srca. Šele v tem osebnem odnosu do Kristusa, šele v tem srečanju z Vstalim resnično postajamo kristjani. Tako se odpira naš razum, odstira se nam vsa Kristusova modrost in vse bogastvo resnice.«
Prepričana sem, da kdor v mislih išče resnico, nezavedno išče Očeta, ki je edina spoznanja vredna Resnica. Jezus nas v vsakdanjem življenju vabi živeti po poti vere in prijateljstva z Njim. To je pot nenehnega iskanja in vedno novega odkrivanja. Odkrili ga bomo kot Učitelja, Gospoda, kot Pot, Resnico in Življenje. Resnično veselje bomo občutili, ko ga bomo spoznali, ljubili in vzpostavili oseben odnos z Njim. Bodimo Kristusovi učenci.
Moje poslanstvo voditeljice DMŽ je, da Njegovo sporočilo doseže ljudi, ki iščejo resnico. Zato moram udeležencem pomagati spoznati, da je bistvo našega življenja biti posvečeni v resnici, da bi lahko bili odprti za Božje delovanje v nas. V kolikor je njihova odločitev trdna in prizadevanje vztrajno, bodo okusili resnično Božjo ljubezen, dobroto in se z Njegovo pomočjo spreminjali po Božjih načelih.
Naj zaključim z besedami sv. Janeza Pavla II.: »Duh resnice nas vodi k popolni Resnici, da bomo pokončno oznanjali skrivnost živega Boga, ki deluje v zgodovini človeštva.«
Davorina Šuligoj Prinčič, Voditeljica DMŽ