Odmev iz Trebnjega

Preden sem se odločila za četrto obiskovanje DMŽ, sem razmišljala, da imam spričo mojih let že toliko obveznosti, da še eni ne bom kos. Odločila pa sem se drugače, ker sem vedela, česa bom na Delavnici deležna in sem si tega želela.

Ob obiskovanju DMŽ v zadnjem predbožičnem času in ob vseh ostalih nalogah pa, na moje veliko presenečenje, nisem občutila nikakršnega dodatnega napora, samo spontano veselje in vse mi je bilo lažje.

Vzdušje v skupini dvajsetih udeleženk in voditeljic Branke in Jelke se je razvilo v izjemno povezanost in željo kar vseh, da se to sploh ne bi končalo.

Moje spoznanje ob tem je, da nujno potrebujem občasno osvežitev ne samo telesa in obleke, ampak in predvsem svoje duhovne notranjosti. Saj se prah nabira povsod in ga sploh ne opazim, po osvežitvi pa se vse lepše in jasneje vidi.

To je povsem drug pogled na vse, kar se nam dogaja, od tistega, ki nam ga vsiljuje svet.

Saj je življenje lahko zelo težko ali pa zelo lepo, odvisno od tega ali ga sprejemam s strahom ali pa z ljubeznijo, ki vključuje tudi upanje in usmiljenje.

Jezus nam kaže pot življenja, zato je dobro, da se vedno sprašujemo: »KAJ BI NA MOJEM MESTU V TEM TRENUTKU STORIL JEZUS?«.

Če bomo tako ravnali vsi, bo svet lepši.

Marija K.

Branka in Jelka,

vama hvala. Z vso hvaležnostjo sem rada hodila na srečanja in spremljala Delavnico. Čaka me še veliko dela, ampak sem tukaj in vesela.

Življenje je zelo zanimivo in razburljivo, če si voljan pognati se v novo z absolutno vero in zaupanjem.

Molitev razveže vse vozle, povezuje in ustvarja popolno enost.

Lep pozdrav.

Andreja J.

Čutim, da je bila odločitev za udeležbo na Delavnicah molitve in življenja dar Sv. Duha in sem za ta dar zelo hvaležna.

Vsako sredo sem se veselila srečanja z vama in z udeleženkami, zelo prijetno vzdušje sta ustvarili in tako ni bilo težko deliti  misli, ki so se rojevale ob branju Božje besede. Vajine spodbude, vajina razmišljanja in toplina so nas povezale, mislim, da bo ta povezanost ostala med nami tudi sedaj, ko teh srečanj ne bo več. Osebno čutim da sem prejela spodbudo, da z vsakodnevnim branjem Božje besede prejemam mir srca, vero, upanje, trdnost in pogum ob izzivih življenja.

Vesela bi bila, če bi se lahko kot skupina se kdaj srečale z vama. 

Verjamem, da  imata pomembno in zelo dragoceno poslanstvo, zato vama želim tudi v prihodnje Božjega blagoslova pri izvajanju Delavnic.

Eva S.

Delavnic molitve in življenja sem se udeležila po vabilu sodelavke.

Ravno v tistem času sem preživljala hudo družinsko stisko. Bog me je poklical, da začnem moliti drugače, počasi, bolj premišljeno in skupaj s skupino, ki mi je dajala moč in upanje.

Vsako srečanje je bilo drugačno, zanimivo. Spoznala sem različne načine molitve. Molitev kot pisanje sem včasih že prej uporabila, a sploh nisem vedela, da je to tudi molitev. Resnično sem spoznala, da se moramo vsak dan zahvaljevati in izročati.

Vsak dan si moramo vzeti čas zase, za najbližje in seveda za Boga, ki je vedno z nami in nas spremlja.

Prišlo je srečanje “PUŠČAVA”. Nič nisem pričakovala od tega srečanja, ker niti nisem dobro vedela, kako poteka.

Bilo je nekaj posebnega, čudovitega. Minilo je prehitro. Ure v tišini in samoti, le z Bogom in v molitvi so mi prinesle umirjenost, navdih za naslednje dni, da bom lažje prenašala bremena vsakdanjega življenja.

Še enkrat hvala Branki in Jelki, ki sta s svojo vero tako lepo vodili Delavnice, udeležence spodbujali k sodelovanju in med nas prinašali prijateljstvo in zaupanje.

Marija S.

Dragi sestri, Branka in Jelka,

še polna vtisov, našega zadnjega srečanja, imenovanega “puščava”, danes, dojemam besedo sestra, brat, kot globoko vez, ki ne druži samo v mišljenju temveč v čutenju.

Ko strnem vtise celotne Delavnice, so ti:

Čudovito je spoznanje, da moj Bog, moj Oče, ni samo v nebesih, ampak tu, z menoj. Govori mi po Svetem pismu, njegovo navzočnost lahko zaznam povsod, če le želim.
Po svojem Sinu, našem Gospodu Jezusu Kristusu pa mi daje upanje, da lahko tudi jaz postanem boljši človek.

Čudovito je spoznanje, da mi Gospod, Jezus Kristus v svojem neizmernem usmiljenju in goreči ljubezni, podaja roko prijateljstva in ko jo z globoko hvaležnostjo in ponižnostjo sprejemam, z vero in zaupanjem vanj, lahko upam v čudež.  Lahko upam v to, da me bo vodil, kako vero živeti, kako se tako visokim idealom vsaj približati.

Čudovito je spoznanje, da tudi čisto vsakdanji grešni človek skupaj z Jezusom, lahko sodeluje v Božjem načrtu.

Iskrena hvala Bogu in vama.

Alenka Z.