2016 – januar (2015/4)

Želim slediti Zvezdi

Sonja Petrović, voditeljica DMŽ, je zapisala: »Doživela sem Odmik. Kaj to pomeni? Je del duhovnosti, ki jo je ustanovil l. 1984 kapucin brat Ignacio Larrañaga in sicer Delavnice molitve in življenja (DMŽ). Kot informacija: Delavnice imajo petnajst srečanj, ki so enkrat na teden in trajajo dve uri. Glavno delo poteka med tednom sredi vsakdanjega življenja. Voditelji so večinoma laiki, kot tudi vsi člani vodstva. To je šola molitve in šola življenja. To je tudi moja svetla zvezda v zadnjem obdobju mojega življenja. Ko sem se vrnila z Odmika, polna vtisov in umirjena v Gospodu, me kot strele zadevajo poročila na TV. Teroristični napad v Franciji, begunska kriza, naravne nesreče, kritiziranje državnega vodstva in neskladnost evropskih držav. Vse to se je kot obroč stiskalo okoli mene, moje duše. Iz čudovite oaze miru, kjer sem bila naravnana izključno na Boga, izpraznjena in poglobljena, prosojna le Zanj, sem se čutila grobo vržena v ta svetni kalup resničnosti. Zgrožena, žalostna, nemočna, sem se zatekla v posteljo, da bi se umaknila vsemu, zaspala in vse pozabila. Toda nisem mogla zaspati. Hotela sem moliti, a tudi tega nisem mogla. Šele naslednji dan, po daljši molitvi, pri delu v samoti, razmišljanju in pogovorom z Bogom, sem se umirila. Vprašala sem se, kaj lahko sama naredim na svetu, da bi bil boljši, lepši. Spomnim se na brata Ignacija, ki pravi: ni skokov, le koraki so. Tako v duhovnosti, kot pri delu.
Razmišljam o preteklosti, o svoji zgodovini. Koliko težkih obdobij, nepravilnih odločitev je bilo na moji poti?
Oddaljila sem se od Cerkve in poskušala živeti brez Boga. Doživela sem dosti lepega v družini; otroci so bili resnične z v e z d e mojega življenja. Potem reševanje otrok iz hudih zablod ter skoraj njihove izgube. Koliko težkih trenutkov, naporov… veliko molitev.
Ponovno odkritje Boga, ki je bil ves čas v meni. On mi je v najtežjih trenutkih zasijal kot Zvezda v ljudeh, ki so mi pomagali iz stisk in stali kot močne bakle v noči preizkušnje.
Takrat sem spoznala, da je vse Božji načrt, ki pa spoštuje mojo svobodno voljo.
Tudi Izraelci so šli iz Egipta skozi puščavo najrazličnejših preizkušenj zaradi neposlušnosti Boga.
Želim slediti Zvezdi, ki me vodi, posebej pri služenju DMŽ, da se jaz manjšam in da bo On, Zvezda, zasvetil mojim udeležencem in vsem, s katerimi živim.«

»Gospod Jezus Kristus, naj tvoja navzočnost popolnoma prepoji moje bitje in tvoja podoba naj se vžge v mojo notranjost, da bom mogel hoditi v luči tvoje podobe, misliti, kakor si mislil ti, čutiti, kakor si čutil ti, delovati, kakor si deloval ti, govoriti, kakor si govoril ti, sanjati, kakor si sanjal ti in ljubiti, kakor si ljubil ti.« (Srečanje, 48)
V zadnjih treh letih svojega življenja je Jezus doživljal nenehen boj, in to zato, ker je želel pred vsaka vrata postaviti čašo tolažbe. Prav zaradi tega so ga močno sovražili; če ne bi sproti zdravil teh ran skupaj z Očetom, bi kaj hitro začel dihati skozi te rane. Zato to pogosto nočno odhajanje v samoto, kjer je bil z Očetom, ni bilo samo Njegovo veselje, ampak tudi Njegova potreba. Ker bi radi hodili po Jezusovih stopinjah, mu moramo najprej slediti na poteh, ki vodijo v samoto gora; živeti moramo svoje puščave in močne čase, da bi se zaradi teh samotnih ur z Očetom lahko iz njih vračali okrepljeni. Samo tako bomo lahko ljubili brate in sestre, kakor jih ljubi Jezus, in jim bomo lahko odpuščali, kakor odpušča On. V času svojega zemeljskega življenja Jezus ni počel drugega, kakor LJUBIL, vse dokler je nazadnje v ljubezni prestopil vse meje. Če je v času svojega kratkega zemeljskega življenja neutrudno sejal ljubezen, ko je naklanjal zdravje in vsakovrstno dobroto vsem, ki so prihajali k Njemu, se je po vsem tem pripravil za najvišjo preizkušnjo ljubezni: položiti svoje življenje v Očetove roke kot največji dar ljubezni in ceno odrešenja. Nihče mu ni iztrgal življenja, On sam ga je svobodno izročil kot najvišji izraz ljubezni.

Tukaj in zdaj v popolni intimnosti z Jezusom nejasno zaznavamo Njegovo trpljenje na Kalvariji in kako je to neskončno gmoto človeškega trpljenja spremenil v ljubezen; tisto popoldne sta se bolečina in ljubezen objeli kakor sestri. Tako je na Njegovem križu ljubezen dosegla najvišji vrh sveta! Jezus, ganjeni smo, ko na vse to samo pomislimo!
Želimo, da bi bile odslej vse naše bolečine rodoviten izvir odrešenja. Od tega trenutka dalje sprejemamo trpljenje z Njim in kakor On. Z vero in gotovostjo hočemo ponoviti Njegove besede: Oče, izročam se tvojim rokam, izročam se z vsem, kar sem, in z vsem, kar imam!
»Z nami si vse dni do konca sveta. Z nami si, božja vsemogočnost, z našo krhkostjo. Z nami si, večna ljubezen in spremljaš vsak naš korak. Z nami si v naših razočaranjih in stiskah, da nam vrneš pogum. Z nami si v žalosti, da nam daješ navdušenje svojega veselja.« (Srečanje, 50)

Ko sem tako sedaj s Teboj, se ti v češčenju globoko priklanjam, te slavim in se ti zahvaljujem! Jezus, ljubim te z vsemi močmi svojega srca! Vse je bilo narejeno v tebi, po tebi in za tebe. Ti si začetek, središče in cilj, razlog obstoja zgodovine in našega bivanja. V meni se boš rojeval in rastel, v kolikor bom tudi jaz občutljiv za vse potrebne tega sveta. Ti boš vedno bolj živ v meni, v kolikor bom sočuten do vseh, ki trpijo, ko me bo ganil pogled na človeka v stiski in mu bom konkretno priskočil na pomoč. Jezus, ko bom znal odpuščati, kakor si ti odpuščal, ko bom znal umolkniti, kakor si ti umolknil, ko bom znal biti iskren in resnicoljuben do prijateljev in sovražnikov, kakor si bil ti: samo tedaj bom lahko udejanjil to, kar si ti, moj ljubljeni Gospod, prosil: »Naj bodo vsi eno, kakor sva jaz in Oče eno.« In končno, Jezus, če bom tekom svojega življenja delal dobro vsem, bom sodeloval pri vzvišenem poslanstvu, da bi ti vedno bolj rastel, moje življenje pa naj bo sodelovanje, skromen korak naprej, vedno višje, k vedno večji polnosti, zrelosti in celovitosti tebe, o Jezus Kristus!
Dragi bralec, draga bralka revije Frančiškov prijatelj: »Upaj v Gospoda, bodi močan, tvoje srce naj se opogumi, upaj v Gospoda.« (Ps 27,14)

Po virih DMŽ povzela: Bernarda Ziherl

Več o DMŽ na e-strani: dmz.si