2020 – junij (2020/2)
Modrost presoja
od zgoraj in vidi daleč
»In če kdo ljubi pravičnost, njeni sadovi so
kreposti; zakaj ona uči zmernost in razumnost,
pravičnost in srčnost” (Mdr 8,7).
Razumnost je dar modrosti, modrost pa je človekova krepost. V vsaki okoliščini razbere, kaj je za nas resnično dobro in izbere pravilna sredstva za njihovo izvršitev. Razumnost je tista, ki usmerja sodbo vesti. Z njo premagujemo dvome glede dobrega, ki ga je treba storiti, in zla, ki se ga je treba izogibati.
Naša vera išče razumnost, preudarnost in skromnost. Je velik Božji dar, ki nas spremeni od znotraj. Zanjo se odločimo svobodno. V evangelijih je poudarjeno, da brez vere nam Bog ne more pomagati. Želi si, da smo verni,
kajti le tako lahko deluje po nas.
Razumsko verujemo, da Bog obstaja. Ta vera vzpostavlja osebni odnos z Bogom, ki mu lahko rečemo Ti. »To je prijateljski odnos, v katerem kroži topel in utripajoč tok med dvema osebama. Ti gledaš mene, jaz gledam tebe. Gre za izkušnjo, da si z menoj,« nam pojasni br. Ignacio Larrañaga. Ta stik doživimo, ko smo z njim v molku in samoti. Najino intenzivno srečanje lahko občutimo tudi v molitvenem načinu dviganja. To je naša drža izročitve in zaupanja v Jezusa in njegovo odrešenje. Življenjsko zaupanje v Jezusa Kristusa, izročitev našega življenja njemu je bistvo naše razumske vere.
Nagovarja nas, da spremenimo svoj odnos do bližnjih in delamo v skupno dobro širše skupnosti. Osebno odkrijemo, spoznamo in se prepričamo, da je »Bog svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Jn 3, 16)
Verovanje je razumno, ker je več kakor osebno mnenje. Na osnovi pametnih in razumnih razlogov je osebna drža svobodne izročitve sebe in svojega življenja v zaupanje Bogu.
Ustanovitelj DMŽ br. Ignacio Larrañaga nas uči, naj prosimo duha razumnosti in osvetlimo naš klic. Pravi: »Ni preprosto pravilno presoditi, kje je ravnovesje med duhom, besedilom in kontekstom. Nujno potrebujemo pravi dar modrosti. Kjer so središče, ravnovesje in sorazmerje, tam je dar modrosti, tam je zvestoba. Evangelizirati ne pomeni govoriti,
temveč živeti. Živeti tako, da poslušaš Očeta in da govoriš v njegovem imenu.
V želji dobro služiti ljudem in dati prostor Njemu, ki je življenje, je razumno, da uporabljamo moderne metode, da postane Gospodov glas dostopen in razumljiv. Vse metode bodo neučinkovite, če ne bodo temeljile na molitvi. Molitve pa ne moremo nadomestiti z ničemer drugim; gre preprosto samo za ljubezen in vero.«
Voditelji smo našli v duhovnosti DMŽ poseben način razumevanja evangelija in življenja po njem, ki sovpada z našimi najglobljimi pričakovanji. Ta dar sprejemamo s hvaležnostjo, veseljem in navdušenjem.
Zahvaljujemo se Bogu za to in ga prosimo, naj nam podeli duha modrosti, razsodnosti, poguma in nesebične ljubezni.
Molitev za dejavnost
Gospod, daj nam modrost,
ki presoja od zgoraj in vidi daleč.
Daj nam duha, ki pušča ob strani
nepomembno v prid bistvu.
Nauči nas, da bomo vedri
pred bojem in ovirami
in da bomo na poti, ki si nam jo zarisal,
hodili v veri, brez nemira.
Daj nam vedro dejavnost,
ki bo znala z enim pogledom zajeti celoto.
Pomagaj nam, da bomo sprejeli
kritiko in nasprotovanje.
Daj, da se bomo znali izogniti
neredu in drobnjakarstvu.
Naj ljubimo s teboj vse stvari.
O Bog, studenec biti,
združi nas s seboj in z vsem,
kar se steka k veselju in večnosti. Amen.
Davorina Šuligoj Prinčič, Voditeljica DMŽ
Če bi znali razumeti
Napiši nekaj o razumnosti. …
Stric Google, ki pozna vse odgovore, nam hitro našteje nekaj »razumnih«. Zanimivo, zopet sem se nekaj naučil. Spominjam se, ko mi je mama večkrat dejala: »Bodi vendar razumen!« To je pomenilo, da NISEM razumen. Po navadi, da delam nekaj, kar njej ni bilo prav.
Po navadi kakšno »neumnost« …
Torej »neumnost« bi bilo nasprotje »razumnosti«?
Nisem bil ravno vesel tega, da sem neumen, oziroma, da »delam« neumnosti.
Morda pa takrat, ko sem bil še mlajši, nisem razumel »razumnosti«.
Danes, danes sem starejši. Razumem.
Mnogo stvari razumem. Super je, ko nekaj razumem. Počutim se dobro. Nimam vprašanj.
Vse je »jasno«. Zadovoljen sem. Ampak, še vedno, še vedno mnogo stvari
ne razumem. Groza! Kaj naj storim? Ali bom dovolj dolgo živel, da se bom naučil vse razumeti? Prijemlje me »stiska«, nezaupanje vase, ne morem razumeti …
Ampak, če ne razumem vsega, saj to še ni tako hudo. Pomembno je, da sem »razumen«! Da ne delam »nerazumnosti«! Da ne delam »neumnosti«!
V življenju sem naredil kar nekaj »neumnosti«. Največkrat je moja »neumna« nekoga prizadela. Največ »neumnih« sem storil seveda doma, v družini. Staršem, družini, ženi, hčerki. Zanimivo, vendar sem takrat svoje »neumnosti«, imel za »razumnosti«. Šele mnogo kasneje sem »razumel«, kako so moje »razumnosti« razumeli ljudje okoli mene. Tako sem svojo mamo »razumel« šele takrat, ko sem odrasel.
Tako sem svojo ženo včasih razumel z dolgim zamikom, nekatere »razlage« pa verjetno šele pridejo …
Tako sem svojo hčerko razumel, ko je bilo skoraj prepozno …
Tudi danes, ko tole pišem, marsičesa ne razumem. Okoli mene je toliko ljudi, ki jih ne razumem. Po televiziji gledam in poslušam toliko »resnic«, ki jih ne razumem. Mnogokrat ne razumem politike, ne razumem strank, mnogokrat ne razumem države, ne razumem Cerkve, velikokrat ne razumem niti Boga!
Sveti Frančišek je bil mnogokrat »nerazumen«.
Včasih je res delal »neumnosti«. Veseljačil, šel v vojsko, podarjal blago svojega očeta …
Mnogokrat pa ni bil »razumljen«. Pri ljudeh, pri očetu, pri duhovščini, pri svojih sobratih …
Težko je vse »razumeti«. Nemogoče! Zato bomo še naprej stvari, dogodke, katerih ne razumemo, imenovali »neumnosti«. Ljudi, ki jih ne razumemo, bomo obsojali! Boga, ki ga ne »razumemo«, bomo zavračali.
Pri »nerazumevanju« mojih bližnjih oseb mi mnogokrat pomagata ljubezen, dobrohotnost.
Težko mi je takrat, ko na »nerazumevajoče« nisem čustveno vezan. Naučil sem se, da se v takih primerih zanesem »na želodec«. Ali je miren, ali pa »stiska«, je nemiren.
Ker MIR, je od Boga. Nemir pa, …
Pomaga mi tudi pokojni brat kapucin, brat Ignacio Larrañaga, ki pravi takole;
»Razen v izjemnih primerih nihče ne deluje s slabim namenom.
Če bi znali razumeti, nam ne bi bilo potrebno odpuščati!«
Ljubo Žgavc, Voditelj DMŽ