2019 – marec (2019/1)
Enotna in srečna družina
»Ljubezen naj bo brez hinavščine. Odklanjajte zlo, oklepajte se dobrega. Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. Ne popuščajte v vnemi, pač pa bodite goreči v duhu, služite Gospodu.
Veselite se v upanju, potrpite v stiski, vztrajajte v molitvi, pomagajte svetim v potrebi, gojite gostoljubje. Veselite se s tistimi, ki se veselijo, in jokajte s tistimi, ki jočejo. Drug do drugega gojite ista čustva, ne hrepenite po visokih stvareh, marveč se prilagajajte skromnim. Ne imejte se v svojih očeh za pametne. Ne daj se premagati hudemu, temveč premagaj hudo z dobrim.« (Rim 12,9-21)
Po zaslugi br. Štefana Kožuha deluje skupnost voditeljev DMŽ v Sloveniji od leta 1996. Že od začetka Delavnic gojimo in želimo ohranjati trden namen vzpostavljanja živih in prisrčnih odnosov s cerkveno hierarhijo. Cerkvi ne ponujamo trdnih, organiziranih in pripravljenih skupin, ampak omejeno in ponižno dejavnost za poživitev vere ljudi in vsajanje živega Boga v srce družbe.
Po besedah našega ustanovitelja p. Ignacia Larrañaga se moramo voditelji živo zavedati, da smo tesno povezani in čustveno prežeti s celotnim telesom DMŽ. Njegov zlati sen je bil, da bi vsi voditelji postali enotna in srečna družina. Rodovitnost našega služenja je odvisna od bratskega in molitvenega življenja, zato se spodbujamo: »Odlikujmo se v medsebojni ljubezni, bratski harmoniji in družinski povezanosti. Spoštujmo drug drugega, izogibajmo se negativnim sodbam, škodljivim pripombam in opravljanju. Tako bomo ustvarili prosojno in toplo družinsko ozračje, kjer se bo zaradi globoke zaupljivosti vsak počutil sprejet.«
Učitelj nam pravi: »Jaz sem trta, vi mladike« (Jn 15,5). Bistvena zahteva krščanskega in cerkvenega življenja je, da prinašamo sad. Če se mladika drži trte, bo njeno grozdje sladko, njen sad obilen. Če pa je mladika ločena od trte, so njeni sadovi: nerodovitnost, praznina, žalost, smrt. Od trdnosti življenjske povezanosti z Jezusom bosta odvisni rodovitnost in verodostojnost našega delovanja. V molitvi prosimo za povezanost v življenju in skupnosti. Molitev vzbudi srce, izžareva energijo in rodijo se sadovi življenja. V življenju se tako spoji to, kar je človeško in Božje ter duh in struktura.
Voditelji se po lokalnih koordinacijah srečujemo mesečno. Cilj mesečnega dne voditelja je srečevanje voditeljev v skupni molitvi, rasti in smislu družine, dajanju in sprejemanju informacij o poteku dela Delavnic, o lokalnih novicah, sporočanju novic … Vse to počnemo v želji, da se dobro počutimo med seboj in postanemo kot bratje in sestre ene družine. Enkrat letno se bratsko srečujemo na binkoštni praznik, ki je za nas svetovni dan voditelja, in na Odmiku. Da utrdimo vez bratske skupnosti in medsebojnega spoštovanja, skupno zmolimo Molitev bratstva p. Ignacia Larrañaga.
Molitev bratstva
Gospod Jezus Kristus,
steber edinosti in kralj bratstva,
pošlji nam vsako jutro ogenj svojega Duha.
Poruši pregrade,
ki jih je postavila sebičnost,
ponos in nečimrnost.
Odvrni od našega doma nevoščljivost,
ki rodi spore.
Pomiri vročekrvnost in napolni nas z mirom.
Naj se pretakajo v naših srcih
občutljivi in topli tokovi,
da bi si medsebojno odpuščali
in se razumeli.
Se spodbujali in radovali
kot otroci iste matere.
Odstrani z naše poti
tekmovalnost in nasprotovanja;
razbij zaprte skupine,
da bomo drug do drugega odprti in odkriti,
odkritosrčni in resnicoljubni.
Naj raste zaupanje kot košato drevo,
v senci katerega se bomo vsi počutili srečne.
In tako bomo pred svetom očitno in
preroško znamenje,
da si ti, Jezus,
živ med nami. Amen.
br. Marjan Potočnik, kapucin in voditelj DMŽ:
Sem brat kapucin. Že dobrih dvajset let živim v bratski skupnosti. Drug drugemu smo podarjeni. Bratje v Bogu posvečenem življenju sledimo Gospodovemu klicu. On, ki nas je poklical,
je vedno z nami ali kot beremo v Apostolskih delih: »V njem živimo, se gibljemo in smo« (Apd 17,28). Obdaril nas je z različnimi darovi, zato smo spodbujeni in povabljeni, da sprejemamo drug drugega s hvaležnim srcem. Bogu posvečeno življenje živimo v uboštvu, pokorščini in čistosti. Iz velike ljubezni do Jezusa in z njegovo pomočjo lahko živimo takšen način življenja. Molitev je najbolj pomemben steber našega Bogu posvečenega življenja. Kristus sam je naše življenje, molitev in dejavnost. Zjutraj, opoldan in zvečer se zberemo k skupni molitvi in se tako vključujemo v neprekinjen tok molitve v Cerkvi. Molitveni kor je srce našega samostana. Tukaj nas Gospod zbira in povezuje v občestvo. Vedno pa smo veseli vsakogar, ki se nam pridruži pri naši skupni molitvi. Vsak izmed nas je povabljen in spodbujen tudi k osebnemu odnosu z Gospodom, k osebni molitvi. Tukaj črpamo moč za naše delo in poslanstvo. Pred Boga prinašamo prošnje vseh, ki se nam priporočajo v molitev. Vanjo vključujemo še posebej trpeče, bolne, zapostavljene in ljudi na robu družbe. Zavedamo se, da imamo zaklad v krhki posodi in moramo biti izredno pozorni, da ga ne izgubimo. Kot Frančiškovi bratje želimo odkrivati Kristusa, v vsakem človeku in v vseh stvareh.
Pri delu sodelujemo in si ga razdelimo, glede na darove in sposobnosti. Delamo v duhu sv. Frančiška, ki je v oporoki zapisal: »Jaz sem delal in hočem delati s svojimi rokami. In odločno zahtevam, naj vsi drugi bratje opravljajo delo, ki naj bo pošteno« (FOp 20).
Tudi naši ostareli in bolni bratje živijo sredi med nami. Strežemo in pomagamo jim po svojih močeh ter v njih odkrivamo Kristusov obraz. Sveti Frančišek nas svojo besedo in zgledom spodbuja, da s preprostostjo, ponižnostjo in dobroto služimo človeku in s tem služimo tudi Bogu.
Na moji poti Bogu posvečenega življenja me spremlja tudi duhovnost kapucina br. Ignacia Larrañaga, ustanovitelja Delavnic molitve in življenja. Gospod me je pripeljal v skupnost voditeljev DMŽ. Zaupana nam je zelo pomembna in odgovorna naloga, da to, kar posredujemo v DMŽ, najprej sami živimo. Br. Ignacio nas bratsko spodbuja in vabi k redni osebni molitvi, branju in premišljevanju Božje besede. Kot življenjsko vodilo in smerokaz našega krščanskega življenja pred nas postavlja vprašanje: Kaj bi na mojem mestu storil Jezus?
Spremlja nas veselje in hvaležnost, da nas je Gospod poklical in nas kliče v svojo sveto službo.
Sonja Topler