2014 – julij (2014/2)

Zate bo gorelo moje srce, moj Bog in moj Kralj!

Ko je Jezus edini in pravi Gospod srca, v povezanosti z Njim, ki popolnoma preplavlja srce, je v življenju vse na pravem mestu. Ko pa Kristus ni več pravi Gospod srca, ampak v srcu prebivajo drugi, zemeljski gospodje, takrat postane postranskega pomena, ali Kristus je Gospod, kajti On že ni več Gospod mojega srca, pojavi se dvom, omahovanje v veri. Ko boš hotel, Gospod, mi boš naklonil vero, za katero te prosim, tisto vero, v moči katere bom ostal povezan s teboj za vso večnost, brez vzponov in padcev, brez omahovanj ali strahov. Rad bi bil v veri tesno združen s teboj. Nakloni mi to milost, moj Bog in moj Kralj! Širiti Božje kraljestvo pomeni, resnično vsaditi živega in osebnega Boga v vsako srce, kar se zgodi v osebnem srečanju pri molitvi. Kakor ljubezen in dobro žarita in razširjata svetlobo na vse strani, se Božje kraljestvo naseljuje v srcu zgodovine, svet postaja oltar vere in češčenja, da bi človeštvo počasi le začelo delovati in se ravnati po Božjem umu in po Božji volji.

»Dotakni se mojega srca, Gospod Jezus Kristus. Dotakni se ga in boš videl, kako se prebudijo sanje, zakopane v človeške korenine od začetka sveta! Gospod Jezus Kristus, tisti si, ki neprestano prihaja z najbolj oddaljenih ozvezdij, iz ognjenega središča zemlje, z dna časov. Srce mi žari ob tem čudežu, sklanjam se k tebi in pravim: ti boš kralj mojih ozemelj. Zate bo gorelo moje srce. Ti boš moja pot in moja luč, vzrok mojega veselja, razlog mojega bivanja, in smisel mojega življenja, moj kompas in moje obzorje boš, moj ideal in moja polnost, moja dovršitev.« (Srečanje, 1)

S. Hermina Nemšak, voditeljica DMŽ, je zapisala: »DMŽ in tema Kralj, kaj imata skupnega sem si zastavila vprašanje. In kaj hitro se mi je zasvetilo, da DMŽ ni brez Kralja. Brez Njega, ki začne vstopati v moje življenje in ga želi vsak dan bolj in bolj preoblikovati. Sama sem se z Gospodom srečala že v zibelki, ga počasi spoznavala v družini in pri verouku, mu odgovorila na njegov klic v redovnem življenju. Toda s tem pot iskanja Njega, ki ga ljubi moja duša, ni bila zaključena. Takrat, ko sem se srečala s križem, ko se je moja volja križala z njegovo, mi je bila ponujena možnost, da se udeležim DMŽ. Ko bi poznali Očeta, Marijin zgodi se, njena zrela vera, ki vidi bistveno in nevidno, sta mi počasi odstirali duhovne globine, ki mi prej niso bile znane. Spremeniti, kar se spremeniti da in izročiti v Očetovo naročje, kar se spremeniti ne da, počasi postaja moj vsakdan. Izročiti se, izročiti vse, preteklost in prihodnost in živeti sedanji trenutek z Njim, ki je Kralj, gospodar in prijatelj, v vseh trenutkih življenja, mene, tebe in vsega stvarstva, je nekaj tako osrečujočega. Biti z Njim na gori Tabor kakor na Kalvariji postaja vedno bolj samoumevno. Toda tega ni mogoče zadržati zase. Deliti, posredovati, odsevati duhovno bogastvo, ki nam ga je zapustil brat Ignacio Larrañaga postaja zame dolžnost in hkrati privilegij. Kako se moje srce razveseli, ko udeleženec DMŽ izjavi, da mu je Božja beseda postala vsakodnevna hrana, da se dnevno srečuje z Njim, ki je zanj postal Pot, Resnica in Življenje. Seveda lahko pričujem Zanj le, če se sama v molitvi vedno znova srečujem z Njim in mu izročam svoje življenje. Molitveni načini, ki nam jih ponujajo DMŽ, tudi meni pomagajo, da je moja molitev globlja, pristnejša in s tem tudi rodovitnejša. Vedno znova se sprašujem, kako naj povrnem Gospodu za vse dobro, kar mi je storil. Toda DMŽ mi odkrivajo, da je Božja ljubezen in njegovo usmiljenje zastonjsko in da sem tudi jaz povabljena, da zastonj delim, saj zastonj prejemam. Kako srčno si želim, da bi duhovnost DMŽ dosegla in prepojila vse tiste, ki iščejo smisel svojega življenja, ki se čutijo ujeti in ne vidijo poti naprej. Gospodova navzočnost prežene vse strahove in razblini vso tesnobo, v molku in navzočnosti se da začutiti.«

Jezus v evangeliju pravi, da so srečni tisti, ki so ubogi v srcu in prazni sebe – ker nimajo ničesar in bodo imeli vse: Boga samega. Vladarji zemlje vsiljujejo svojo oblast z močjo in silo. Jezus nam naroča: Med vami pa naj ne bo tako. Kdor vlada drugim, naj izkoristi priložnost, da živi ob nogah drugih, jim umiva noge in jim streže pri mizi. Blagor tistim, ki spremenijo kraljevanje v služenje in svoje služabnike prek čudeža ljubezni spremenijo v gospode. Kdo ima višji položaj, tisti, ki pošilja, ali tisti, ki je poslan; služabnik ali gospod? Dal sem vam zgled. Tudi vi delajte tako: vladajte tako, da se bodo podrejeni počutili gospode. Korenine mojega kraljestva ljubezni bodo počivale v najglobljih temeljih izpraznjenosti samega sebe in od tam bo raslo drevo ljubezni. V večjo globino bodo segale, bolj bodo visoke. Večja ponižnost, večja ljubezen.

Naslednje besede so tudi uradna himna DMŽ, kristološka himna, ki se je že širila med prvimi skupnostmi kristjanov:
»Čeprav je bil namreč v podobi Boga, se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu. Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podaril ime, ki je nad vsakim imenom, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno bitij v nebesih, na zemlji in pod zemljo in da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta.« (Flp 2, 6-11)Po virih DMŽ povzela: Bernarda Ziherl

Več o DMŽ na e-strani: dmz.si