Veselimo se, Bog je velik!

 

Obljubil sem, da bom po svojem bogastvu v veličastvu potešil vse tvoje potrebe. Tvoja najgloblja in stalna potreba je potreba po mojem miru. Mir sem posadil v vrt tvojega srca, v katerem živim. Toda v njem raste tudi plevel: napuh, zaskrbljenost, sebičnost, nevera. Jaz sem vrtnar, ki te na različne načine hočem osvoboditi tega plevela. Ko v tišini preživljaš čas z menoj, z lučjo svoje navzočnosti sijem naravnost v tvoje srce. V tej nebeški luči mir hitro raste, plevel pa se suši. V tvoje življenje pošiljam tudi preizkušnje; kadar mi sredi njih zaupaš, mir cveti, plevel pa vene. Zahvali se mi za vsak križ, kajti mir, ki pride po njem, daleč presega preizkušnje, ki jih prestajaš. (prim. Flp 4,19; 2 Kor 4,17)