Binkošti 2016

»Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju.«

Na binkošti smo bili skupaj kot bratje in sestre pred Gospodom, ki nam pošilja svojega Duha, da bi po nas prenavljal obličje zemlje. Bilo je zelo dragoceno biti skupaj in graditi edinost, vsakega sprejeti in se ga veseliti.

Sveta maša je bila naša zahvala za to, da nam Gospod preko svojih darov daje odprto srce za služenje drugim. Posebej smo hvaležni smo vsem, ki nas na tej poti spremljajo in podpirajo.

(Sonja)

Sv. Duh nas je napolnil z Božjo milostjo. Božji ljubljenci smo. Zavedam pa se, da sem krhka in da brez navdihov Svetega Duha na zmorem storiti ničesar. Ampak Gospod izbira prav take, krhke, za pričevalce. Gospod nas pošilja: Pojdite in oznanjujte tam, kjer živite.

(Anica)

BINKOŠTNO VOŠČILO narodne koordinacije

Drage sestre in bratje!

Na binkoštni dan nas je  kot eno veliko družino naš dobri Bog ponovno zbral v tej prelepi cerkvi, na tem mirnem in čudovitem kraju.

Dovolite mi, da se za organizacijo letošnjega praznovanja  Svetovnega dneva voditeljev najprej zahvalim vsem voditeljem mariborske koordinacije.

Iskrena hvala velja tudi bratoma Marjanu in Jožku za darovano sveto mašo in za vse nas nagovarjajočo pridigo.

Vsem in vsakemu izmed vas iskreno čestitam in želim, da dopustimo Svetemu Duhu, da nas notranje prenovi in deluje v nas, ubrano vodi naš orkester voditeljev DMŽ, da postanemo polni božje ljubezni, ki jo kot voditelji moramo prenašati vsem. Ta ljubezen nas spreminja in dela zmožne, da moč, ki nam jo daje posredujemo tistim, ki jo potrebujejo – med ljudi v svoji bližnji in daljni okolici.

Uresničujmo torej svoje življenjsko delo kot nas uči naš ustanovitelj br. Ignacio Larranaga: živimo v veri in duhu. Gre torej za poklicanost, ki ima značaj presežne in božanske lepote, vendar je potrebno posredovati ogenj, duha in življenje, ki izhaja iz močnih časov in Jezusa.

Molimo drug za drugega in drug z drugim, da bomo zmogli biti prenašalci tega ognja ljubezni, ki smo jo deležni.

Papež Frančišek nas vse vabi, da postanemo usmiljeni. Med usmiljenjem in poslanstvom obstaja tesna vez. Usmiljenje, ki ga prejemamo od Očeta, nam ni dano kot zasebna tolažba, ampak iz nas naredi orodja, da bi tudi drugi prejeli ta dar. To, da živimo usmiljenje, iz nas naredi misijonarje usmiljenja. Z vso resnostjo sprejmimo to, da smo kristjani, ter si prizadevajmo živeti kot verniki. Kajti samo tako se bo evangelij dotaknil src oseb in jih odprl, da bodo sprejela milost ljubezni, Božje usmiljenje, ki vse sprejema.

Spomnimo se tudi voditeljev, ki bi danes želeli biti z nami, pa se iz kakršnih koli razlogov praznovanja niso mogli udeležiti. Pomislimo tudi na voditelje, ki počivajo v Božjem naročju in prosijo za vse nas, da bi bili povezani kot eno telo in eno srce v izvrševanju našega evangelizacijskega poslanstva.

Naj zaključim z mislimi in besedami voščila naše conske ekipe. Naj nam  nenehno spreobračanje omogoči, da bomo vsi skupaj postajali veliko ljudstvo častilcev po vsem svetu. Br. Ignacio nam naroča: »Pojdite in občutite veliko zadovoljstvo, ko presegate sami sebe; izkusili boste, da je vaše življenje velik privilegij; in vse vaše bitje bo preplavilo navdušenje.«

(Davorina)