Odmev iz Kopra – Sv. Ana
udeleženci z voditeljico aprila 2013
Marija, udeleženka dmž v Kopru: Za srečanja DMŽ sem izvedela od svoje znanke, ki je ta srečanja že obiskovala na Vrhniki. Pripovedovala mi je o svojih občutkih, o tem delu, ki ga jaz tedaj nisem razumela.Predvsem iz radovednosti sem se priključila delavnicam v Kopru. Na prvih dveh delavnicah se nisem mogla sprostiti. Bilo mi je vse novo, čeprav sem s katoliškimi vrednotami živela vse življenje. Želela sem vztrajati in to tudi sem. Sedaj, ko smo prispeli do konca, sem zadovoljna. Ne upam si trditi, da sem veliko odnesla. Lahko pa rečem, da vem kje – kaj iskati. Moja vera v Boga se je vsaj kanček poglobila. Mogoče sem za milimeter boljša kot prej.Voditeljica ga.Nada se je vedno trudila jasno podajati snov. Svojo nalogo je vestno opravljala z veliko mero strpnosti in poguma, predvsem v zimskih razmerah.Mogoče bi lahko bile meditacije za nekaj minut daljše. Najlepše je bilo, ko smo peli. Vesela sem za vse ure, ki smo jih skupaj preživeli. Najlepše se zahvaljujem vsem.
Udeleženka dmž Ankaran piše: April mesec je bil zelo delaven. Nepričakovano me pokliče ga. Nada Kekić. Povabi me v Vipavski Križ, na ponovno doživetje puščave. Obšla me je misel, da na samoto nisem pripravljena, da bo morda težko. Pa sem vseeno šla. Vse, kar mi je bilo potrebno storiti, je bilo to, da sem zaprla za seboj vrata samostana in pustila zunaj vsakdanje dogodke, ljudi in skrbi. Takrat nisem vedela, da bo puščava v Vipavskem Križu postala moj shodni šotor, prostor, v katerem bom na poseben način povezana z Očetom.
Druga Mojzesova knjiga 33,7-23, Shodni šotor
7. Mojzes je vzel šotor in ga razpel zunaj tabora, precej proč od tabora. Imenoval ga je shodni šotor. Kdor koli je iskal Gospoda, je šel h shodnemu šotoru, ki je bil zunaj tabora.
Obnavljati, zidati, graditi, imeti … to so življenski izzivi, s katerimi sem se dolga leta spopadala v želji, da bi moja družina imela dom. Nimam stanovanjskih problemov, pa vendar – od kod občutek, da v na novo sezidanem domu živi brezdomka. Kaj manjka brezdomki v tej hiši?
Pred hišo, v puščavi, sem razpela shodni šotor. V njega stopim kot brezdomka, ko iščem Njega. Iz njega iztopim kot ljubljeni otrok, ki ima dom in Očeta. V tem šotoru se dogajajo veličastne stvari. Z Njim vstopam v osebni odnos. In ko mi je dano, takrat začutim milost. Milost uvida, milost razsvetljenja, ki me popelje v svobodo, v kateri se v lastnem telesu dvignem nad množico, da ugledam pot, ki mi je namenjena. Človek potrebuje shodni šotor, potrebuje Cerkev, v kateri se kot ud prisesa na telo, ki mu daje hrano in življenje.
Naj bo puščava v Svetem Križu ta shodni šotor srečevanja z Njim. Dovoli mi, Oče, da poskusim zreti v Tebe iz oči v oči. Zato Te prosim za milost in usmiljenje. Prosim te tudi za moje najdražje, ki morda čakajo na stopnicah pred shodnim šotorom. Tudi oni verujejo in iščejo. Bodi potrpežljiv, tudi oni bobo vstopili …
Psalm 63, Hrepenenje po Bogu , 2. / … / po tebi žeja mojo dušo / … /
Občutiti žejo je pot k spoznanju. Občutiti, da nekaj manjka, da postaja hrana brez okusa, da se življenje spreminja v obledelo črno-belo fotografijo. Hvala ti, Oče, za to spoznanje. In takrat se bo
6. Kakor z maščobo in oljem nasičevala moja duša, / … /
Napolnjuješ me z voljo in močjo. Moje telo je prepojeno, življenje se pretaka, korak dobiva na strumnosti.
6. / … / z vriskajočimi ustnicami bodo hvalila moja usta / … /
Ko te slavim in hvalim, občutim mir, nad mano je milost. Nič ni več pomembno, vse je izven mene, vse je daleč stran. Ostajam jaz in Ti. In takrat vem, da hodim po pravi poti. Zlitje Svetega Duha … pet, deset sekund blaženosti … ne, to je večnost, to je izkustvo Tvoje bližine. Nič več ni dvoma, vera se je v meni poglobila na novo spoznanje.
Zato Te prosim, obleci me vase, poisti mojo dušo z vzgibi svojega srca.