Odmev iz Kopra

Danes je dan puščave, kjer naj bi vsak štiri ure prebil v samoti in tišini v razmišljanju in približevanju Bogu.

Ko sem v sobi brala psalme in premišljevala, mi je padlo na pamet, kako mi je Delavnica molitve in življenja resnično spremenila življenje. Na pot, za katero sem se odločila prehoditi sama po dveh tragedijah in nekaj velikih napakah, mi je poslala moškega. No ni mi ga ravno Delavnica poslala, poslal mi ga je Bog.Vedno znova me preseneti, ko naredi ravno tisto za kar ga sploh ne prosim. Ko sem se odločila in to trdno odločila ostati sama do konca življenja, saj za kuhat, prat in likat imam že doma dovolj, ne rabim še nekoga, ki ni del moje ožje družine, se on odloči drugače.Vse za kar sem prosila za hčerko, sem dobila jaz.Prosila sem za vernega, poštenega moškega, ki bi ljubil njo in njenega sina, spoštoval in da bi dobila možnost ustvariti si topel dom.Bog se je odločil drugače….ali pa je prišlo do nesporazuma. Upam da ne, ker prvič in to resnično mislim tako, prvič imam ob sebi nekoga, ki me resnično ljubi zaradi mene same in mi daje občutek da sem ženska. Bolj kot razmišljam, bolj se mi zdi da je ta  Delavnica bila namenjena nama. Zakaj? Zato ker se spomnim nazaj kako sem se je veselila in odštevala dneve mi je jasno, da je moralo tako biti. Tudi on pravi da je prosil za to. Hvala Nadi, da je izpeljala delavnico ob ravno pravem času in na ravno pravem mestu,  saj je v moje življenje Gospod pripeljal z njeno pomočjo ljubezen, nežnost, razumevanje in smisel mojega bodočega življenja. Doma je še kar nekaj nasprotovanj toda  prvič v življenju me to ne moti, ker sem se odločila z obema rokama sprejeti Gospodovo darilo in si z moškim mojega življenja ustvariti topel dom, ki bo odprt za vse ljudi, ki naju bodo hoteli obiskovati in za najine otroke, ki jih pač ni malo.