Odmev iz Vipavskega Križa
Pismo Očetu
Dragi OČE, samo ti veš, samo ti me poznaš, zato tudi veš v kako *izgubljenem*
stanju SAME SEBE, sem bila v določenem obdobju. Tako zelo sem te iskala,
še bolj sebe, a v nekem času svojega doživetja *DNA* , sem v srcu še bolj kot
v * UMU * , začutila, da si me poiskal – našeL TI…in mi pokazal POT.
Ja, do nekje samega dna, izgube same sebe in večnih iskanj si me pustil priti.
Zdaj vem dragi Oče zakaj, vem odgovor na moja tedanja neznana vprašanja.
Želel si, da pridem do Spoznanja, da SI…preko ljudi, ki si mi jih dajal na pot,
kot moje sopotnike, moje učitelje, tako dobre, malo manj dobre…
Veliko več sem se naučila in spoznala ob tistih, malo manj *dobrih*, tako osebah,
kot v drugih dogodkih v raznoraznih preizkušnjah.Dal si mi vedeti, da si vedno ob
pravem času TU, da me res ves čas spremljaš in podpiraš S SVOJO desnico…!
Hvala ti za to in vse ostale preizkušnje in izkušnje, hvala TI, da si me našel in
DVIGNIL. Priznam, da, ko sem tako tavala v temi, že v totalnem obupu brezupa, ko
je bil moj glas, že glas vpijočega v puščavi si se nenadoma pojavil TI, enostavno
začutila sem te, težko opisljivo čutenje tvojega dotika v tistem trenutku. Pa vendar
ZAUPAM vate OČE, pustim se TI DOTAKNITI, TEBI, Tvoji Vsemogočni roki,
božjemu dotiku…
Hvala ti za vse ljudi, preko katerih mi spregovoriš na srce, za vero s katero me
nasičuješ in jo v meni utrjuješ, me hrabriš, tudi preko težkih trenutkov, preizkušenj.
Res si dober, Velik, Vsemogočen in nas ljubiš v vsem in z vsem, brez razlik.
Naj bo vedno tvoja roka nad menoj, MOJE SRCE PRI TEBI, naj bom orodje v tvojih
rokah, kajti, ko se TI prepustim, TVOJI VOLJI, je vse kar storiš PRAV…
Mir in dobro Stanislava Gorenc