Odmev iz Vipavskega Križa

Ana: Ta pristop mi je zelo blizu, ker vem in čutim, da temelji na izkušnji Ignacija L. Nagovarjali so me tu in tam rahli dotiki in spoznanje, da se lahko vedno zaneseš Nanj tudi v najtežjih trenutkih življenja. Bilo je lepo.

Silvo : Prosila si za mnenje in naše občutke o nedavno zaključeni delavnici DMŽ. Že včeraj sem hotel nekaj napisati pa ni šlo, ker še vedno odzvanja teden zdravilnega posta. Tega sva se udeležila še v istem tednu ko smo končali DMŽ, torej bi lahko rekel, da sem prvič šel na post”pripravljen”. Najprej naj povem, da kadarkoli se spomnim na delavnico v Križu me preplavijo prijetni občutki. Res smo bili luštna skupina, ki nas je Jezus skozi srečanja povezoval in iz skoraj neznancev, spremenil v prijatelje. Najdragocenejše pri srečanjih se mi je zdela izmenjava, oziroma pogovor o tem kako se skozi razne molitvene načine približujemo Bogu in kako On potem deluje v vsakem izmed nas. Včasih je kar presenetljivo. Pohvaliti moram izredno lepo izbrane odlomke iz sv. pisma glede na temo, ki smo jo obravnavali. Razmišljanja iz knjige Življenje z Bogom so tako prepojena z osebno izkušnjo avtorja, da zelo nagovorijo. Zame je kljub temu, da že dolgo sledim bratu Ignaciju, bila delavnica zelo potrebna, odgovarja mi ritem tedenskih srečanj in “domača naloga”. Hvala še enkrat za vodenje in dobrohotno sprejemanje vseh takih kot smo. Se že veseliva ponovnega srečanja. Hvala Jezus! Silvo

Anita: No, končno sem se spravila k pisanju. Pred dnevi sva s hčerko prišli iz Assisija, kamor sem nesla tudi vas….vse…..

Kaj mi pomenijo Delavnice? Zame so bile kot duhovne vaje. Poglobile so mi vero. Pokazale, kako lahko vero prenesem v življenje. Razširile pogled: na bližnjega, nase. Približale branje svetega pisma in dojemanje prebranega. Dale možnost različnih načinov molitve. Dale so mi spoznanje, da sem nekatere načine že uporabljala, a se tega nisem zavedala. Zvečale so zavedanje o veri in s tem zvišale mojo odgovornost. Dale so mi spoznanje, da nas je polno takih, ki iščemo in da lahko drug drugega bogatimo, če bomo blagohotno sprejemali vse naše različnosti….Izkusila sem, kako lepo je srečanje, kjer ni nepotrebnega govorjenja, kjer je sprejemanje, tenkočutnost. Pokazale so mi, da če k bližnjemu pristopimo z nežnostjo, lahko odkrijemo, da je v vsakem človeku skrito bogastvo, ki pa se pogosto rodi iz bolečine. Približale so mi upanje, da sem vredna in resnično ljubljena, taka kot sem. Prav tako je vreden in ljubljen (od Boga) tudi moj bližnji.
Vse dobro.

Ljubo :Prijatelj me je vprašal: »Zakaj to delaš? Zakaj hodiš na te »delavnice?««
Odgovoril sem mu brez razmišljanja. Brez izbiranja besed. Odgovor je prišel sam. Bil je v meni.
»Ker je potem življenje mnogo, mnogo lažje!«

 Vasilija: Pošiljam kratko misel o »naših« DMŽ.
DMŽ so bile priložnost, da sem letošnje leto začela in nato nadaljevala v duhu molitve in razmišljanj. Od vsakega srečanja sem odhajala napolnjena in pričevanja, ki smo si jih podelili udeleženci med seboj, so v meni odmevala še dolgo časa. Veselila sem se sistematičnega pregleda skozi načine molitev; to vedenje mi bo prišlo prav tudi pri družinski molitvi. Hvaležna sem tudi voditeljicama, ki sta nas dobrohotno in blago vodili skozi srečanja.
Pa še nekaj misli, ki me sedaj spremljajo:
Za stvari, ki so se že zgodile, se je nesmiselno vznemirjati.
Učim se konkretno ljubiti svoje sovražnike, jim pošiljati valove ljubezni in naklonjenosti.
Ko naletim na težavo, se vprašam: Kaj bi Jezus storil na mojem mestu?