Odmev iz Mozirja

V tedenskih  oznanilih sem zasledila, da se bodo v naši župniji odvijale Delavnice molitve in življenja. Po krajšem  razmisleku  sem se odločila, da grem pogledat na prvo srečanje  zgolj z željo, da bi se naučila bolj spoznati oz. se približati branju svetega pisma. Prvo srečanje me je zelo navdihnilo, br. Primož Kovač nam je res podal vsebine tako prisrčno, domače, da se nekako kar  » usede«. Tako sem se odločila, da če ne bo večjih ovir, si bom poskušala vzeti čas za teh petnajst predvidenih srečanj.

Sledila so srečanja iz tedna v teden, s tem pa tudi delo doma in poglabljanje v veri in nasploh vase, v življenje z Bogom. Dobila sem napotke za skoraj vsak dan, kako poskušati v vsakdanjem življenju živeti Božjo besedo. Pridobila sem izkušnje z molitvenimi načini, ki jih prej skoraj nisem poznala. Posebej se mi je vtisnil način molitve kot pisanje. Tako lahko je izliti na papir vse kar čutiš, želiš povedati Bogu in takoj začutiš neko olajšanje. Tudi način molitve izročanja se me je zelo dotaknil. Tu sem spoznala, kako  je potrebno izročati – pomeni »dati iz rok« stvari, situacije, katerim sami nismo  kos in jih preprosto prepustiti oz. izročiti  Bogu  kot » Zgodi se tvoja volja« . Potem se pojavi tudi potrpežljivost, prosimo, izročamo, a kdaj bo čas uslišanja ne moremo vedeti mi, a zagotovo bo. Samo vztrajni moramo biti.

Ob zaključku Delavnic, petnajsto srečanje je bila  »puščava«. Nisem vedela točno kaj bo to pomenilo biti približno štiri ure v samoti sam s sabo,  a nam je br. Primož pripravil dober uvod in podal smernice. Puščava pomeni vzeti si čas, čas zase, čas  za Boga. To pa prinaša vzpostavitev čustvenega ravnotežja in notranjega miru. V puščavi sem spoznala tudi molitev z naravo. Ta je tako navdihujoča, saj v naravi vidiš vedno kaj novega, čudovitega, spreminjajočega, skratka  veliko prispodob in zgledov za vsakdanje življenje. Kot trdnost dreves, moč sonca, božanje vetra, osvežitev rose, sij jutranjega svita ali večerne zarje…

Delavnice so name naredile močan vtis, poglobile mojo vero, dale smernice za naprej za nov jutrišnji dan. Na samem začetku se še nisem zavedala, da bodo ravno te Delavnice tudi priprava poti za trenutne preizkušnje, ki jih s tem  lažje preživljam in obvladujem.

Hvaležna sem  organizatorju domačemu župniku Sandiju Korenu, Voditelju br. Primožu Kovaču za dobro podajanje vsebin in vsem udeležencem Delavnic, ki so me s svojim pričevanjem  oblikovali, mi bili zgled in opora.

Jožica

V puščavi z Bogom – molitev

Bog, hvala ti za zrak, ki ga diham, čudovita drevesa – rastline, ki me obdajajo. Hvala za gore, čudovite sončne zahode, ki dajejo upanje za nov čudovit dan, ki se bo rodil iz sončnega vzhoda.

Hvala ti za ljudi. ki me obdajajo in ko mi je hudo, dobim spodbudne besede. Vem, da te še iščem, upam, da te najdem. Hvala za potrpežljivost z mano, kljub mojim napakam.

Odpusti mi, rada bi bila boljša. Naredim korak naprej, potem dva nazaj. Vem, da si z mano vsak dan.

Helena