Piroška: Delavnice molitve in življenja. Lahko bi bil naslov samo delavnice molitve, brez življenja. Pa to ne gre skupaj. Preprosto molitve brez življenja ni. Da bi samo molili, ne da bi potem molitev tudi živel, ne gre.
Zato se mi zdi tudi ideja svete pol ure, najbolje zjutraj, idealna, tako lažje združiš molitev in življenje.Še nikoli ni bilo, vsaj meni, tako jasno povedano, kako sta molitev in življenje – vsakdanja opravila, povezana. Moliš, da živiš, živiš, da moliš.
Poleg tega pa sta gospa Magda in Alenka s programom, ki je istočasno tudi molitev,Jezusa prav “pripeljali” v našo vsakdanjost. Nekako si ga moramo udomačiti, kot je rekel mali princ.Tako v vrvežu vsakdanjika, ali pa v samoti vsakdanjika, lahko Jezusa “primemo ” za roko in potem gre lažje in ne samo lažje, tudi bolj smiselno je.
Osnova vsega tega molitvenega valovanja pa je ljubezen: smo ljubljeni, zato zmoremo ljubiti.
Za osmišljanje in razlago božje besede sta gospa Magda in gospa Alenka brali že pripravljeno gradivo. V začetku se mi je zdelo, da tak način dela ne bo primeren. Vsega se ni dalo zapisati. To me je motilo.Motilo me je, dokler nisem prišla do zaključka, da vsega ni treba zapisati in če kaj ne razumem ali nisem utegnila napisati, lahko tudi vprašam, v najtežjem primeru pa lahko prosim za besedilo, da ga sama še enkrat preberem.Sledil je mir in zbrano zapisovanje.Smisel molitve ni : vse vedeti in vse si zapomniti. Smisel molitve je molitev.
Ko naj bi iz Larranagovega molitvenega priročnika molili, sem samo brala, žal. Skupno branje me je nekoliko motilo, ker je bilo težko biti uglašen. Vsak je namreč po svoje ” zapel “.Lepše mi je bilo,ko smo posamezno brali.
Sicer pa se nisem držala navodil, da molitve doma še enkrat premolimo.Potem bi verjetno iz bralne drže lahko prešla v molitveno tudi na delavnici.
Petje in glasba, vaje za umiritev so nujno potrebne tehnike ( ne najdem drugega izraza ) pri takih delavnicah.Pri vajah za umiritev mi nekaj ni “štimalo “. O tem ne bi pisala, bom raje voditeljici vprašala za pojasnilo.
” Vas povabim, da vzamemo …da zapojemo .” Prav ta oblika z ” povabiti “, je bila zelo nagovorliva, bolj kot, če bi uporabljale drugačne oblike nagovora, recimo : bi, prosim, …
Bala sem se do bo delavnica postala debatni krožek. Tu se to ni zgodilo. Vsak je lahko povedal, kaj čuti, kaj ga je nagovorilo. To smo sprejeli in pika. Pa tudi v resnici ni bilo potrebno kaj dodajati na povedane misli drugih, Že po tem se vidi, da smo res bili molitvena delavnica in ne debatni krožek.
Udeleženci smo , verjetno vesta , tudi vaši ocenjevalci. Poslušaš, če govori voditeljevo srce, izkušnja ali le naučeno besedilo za bolj prepričljiv vtis.
V naši delavnici to zadnje odpade. Obe gospe sta bili iskreni in srčni. Seveda to je le moja ocena.
Ana: Včeraj, prvi torek od septembra brez DMŽ. Jaz na divanu z gripo. Važno, da sem bila med delavnico vedno prisotna. Ko sem septembra šla prvič na informativni večer, še nisem vedela ali jo bom obiskovala ali ne.Kaj danes lahko rečem? Gotovo , da sem se prav odločila, saj sama ne bi nikdar prišla do spoznanj iz delavnice. Seveda bi bilo sedaj nujno nadaljevati. Bomo videli kako bo.Pohvalit moram obe voditeljici, ki sta zelo pripravljeni vodit in mislim, da tudi živita tisto kar posredujeta na delavnici.Vodstvu želim vse dobro, ter naj se delavnice širijo tam kamor bodo poklicani.Mir in dobro.
Eda: Kar sem odnesla iz DMŽ je zagotovo spoznanje, da nisem in ne bom nikoli sama, vedno bo ob meni Gospod, vsi me lahko zapustijo, On me ne bo. Zagotovo sem do tega spoznanja prišla s pomočjo molitvenih načinov, zlati “molitve sprejemanja” in s prebiranjem Svetega pisma, še posebej Psalmov. Odkrila sem veliko novih, zares zanimivih molitvenih načinov, ki so človeku blizu in jih hitro osvoji ter jih z lahkoto uporablja. Pravzaprav človeka kar povlečejo…
DMŽ se bom zagotovo še udeležila.
Hvala vama in uspešne DMŽ še naprej!
Maria: Po petih letih sem si lahko spet vzela malo časa za molitev in notranjo poglobitev. Hvala Bogu, da je dan in urnik ustrezal z različnimi družinskimi dejavnostmi!
Skupina je bila super! Vsak je bil res božji blagoslov za ostale. Jaz sem se veselila vsakega srečanja. Zelim vsakemu še veliko lepih izkušenj v božji bližini.
Barbara: Glede delavnic bi rekla, da je bilo to nekaj novega zame. In da se končno ne govori samo o grehu in peklu, ampak o Bogu kot Očetu, ki nas ima rad. Je pa vsekakor potreben čas in nadaljnje delo, da bi se vse to vpisalo v telo in razum, ker smo bili predolgo, celo življenje učeni nasprotno, negativno in od tod izvira tudi marsikateri strah. Delavnic se bom vsekakor še kdaj udeležila. Pa tudi ta vaša umirjenost in gorečnost zelo dobro vpliva na človeka.
