Odmev na romanje v San Giovanni Rotondo

Romanje po poteh p. Pija iz Pietrelcine z voditelji in udeleženci Delavnic molitve in življenja je bilo zame enkratna izkušnja povezanosti in sprejemanja, ki nam ju je v tem svetu redko dano izkusiti. Je Božji dar. Milosti, ki smo jih prejeli ob spoznavanju življenjske poti velikega svetnika p. Pija, odmevajo v nas naprej in govorijo tem, da je možno že na zemlji okusiti delček lepote, ki nam jo Oče pripravlja ob sebi v večnosti. 

Dobro duhovno vodstvo br. Štefana, br. Primoža in br. Marjana ter g. Primoža, skupna in osebna molitev ter bogoslužja na milostnih krajih so nas vodili v Božjo bližino kot posameznike in nas obenem združevali kot povezano občestvo. Že pomen obiskanih krajev in prostorov iz življenja sv. p. Pija, pa hvalnice, večernice, nagovori, čudovita liturgija, so resnično nahranili srce in duha.

Mogoče se je bilo kar malo težko vrniti v domače okolje, vendar smo ravno tja poslani širiti plamen Jezusove ljubezni, ki lahko poživi in razplamti vse, kar je dobrega, lepega in svetega med nami.

 Barbara 

VSE POTI VODIJO H KRISTUSU

Do p. Pija nisem doslej nikoli imela posebnega odnosa, zato sem bila sama nad sabo kar malo presenečena, da sem se v hipu, ko sem junija izvedela za kraj letošnjega romanja voditeljev DMŽ, odločila za prijavo na to duhovno pot. A odgovor za storjeni korak sem kot vneta Marijina častilka prepoznala v pridigi na avgustvovskem Mladifestu v Medžugorju. Duhovnik je namreč z veliko vnemo govoril o p. Piju in njegovi predani ljubezni do naše nebeške Matere Marije, za katero je navduševal velike množice vernikov in jih vabil, naj se s srčno molitvijo rožnega venca zatekajo pod njen materinski plašč.

To povabilo me je torej pripeljalo na nepozabno, duhovno bogato romanje v kraje p. Pija, za kar sem neizmerno hvaležna. Ob vsakem nagovoru naših izjemnih in hkrati preprostih duhovnih voditeljev sem čutila Božjo navzočnost in pretakanje Božje ljubezni.

Da, Bog je z mano na vsakem koraku, le odpreti je treba svoje srce in se mu predati. Predati svojo majhnost, ranljivost, vse, kar sem, in kar imam. Ko smo z Jezusom prehodili Njegov križev pot, so v meni odmevale besede “Ljubezen ni ljubljena”. Mi pa smo se na to pot podali prav zato, da bi preko p. Pija in Marije, Matere milosti, to Ljubezen brezpogojno sprejemali in si jo medsebojno v izobilju delili; da bi hodili po Poti Luči, ki prinaša veselje in mir in na katero je v ponižni drži, a s pogumom in odločnostjo, stopal tudi naš veliki svetnik in priprošnjik. Da bi se v Evharistiji vedno znova zavedali Gospodove žive navzočnosti med nami in v nas ter brezmejnega usmiljenja, ki nam ga podarja preko zakramenta sv. spovedi.

Da, vse to in še več mi je bilo zastonj dano na tem romanju –  na tej čudoviti milostni poti,   na kateri nas je spremljal tudi naš varuh nadangel Mihael, ki vodi v končno zmago Ljubezni.

Veselimo, radujmo in zahvaljujmo se Gospodu, dragi soromarji, do naslednjega snidenja na Poti Luči.

                                                                                                                           Adrijana

Gospod je načrtoval in izpeljal. Mi smo mu samo sledili.

Sonja

Vredno je bilo vsake sekunde.

Zala