Odmev iz Trebenj 2009
Jutro. Sonce kot žareča krogla kipi izpod oblakov, zarja Tvoje ljubezni.
Na poti na delo sem. Spremljaj me v tem dnevu, Gospod!
Naj vsem, ki jih bom srečala, s Tvojo svetlobo ožarim in olajšam dan. Trpljenje naj bo znosno in najde smisel.
Ko bom položila roko na ramo bolnika, naj začuti Tvojo bližino in ljubezen.
Stoj ob meni pri delu in razmišljanju. Potrebujem Te, moj Gospod!
Dan poln trpljenja! Hvala Ti za moč, ki si mi jo dal in za Tvojo zvestobo. Stal si ob meni, ko sem morala povedati kruto resnico, da mož ne bo več ozdravel . Stal si ob meni, ko mi je bilo neskončno hudo, ko bi skupaj z ženo rada zajokala. Stal si tam z menoj in lahko sem jo tolažila in objela.
Brez bolečine mož odhaja v večnost po zaslužen počitek in mir. Iz dolgih mesecev bolečin in trpljenja v mesto angelov, k Tebi. Spremljaj ga na njegovi poti v večnost, Gospod.
Hvala Ti za tolažbo in moč. Hvala Ti, ker se lahko zanesem nate. Hvala Ti za vse. Moj Bog in moj Gospod!
POST Sončen dan s prihajajočimi oblaki. Tvoj dan. Začetek očiščevanja telesa in duše.
Štirideset dni truda, želja, kesanja, hrepenenja po Tebi. Hrepenenja tudi po čistosti moje duše.
Velik si Gospod! Tvoja je zemlja, nebo in vse stvarstvo. Neskončna ljubezen si. Dovolil si nam svobodno voljo, ker nas ljubiš, tudi mene, čeprav grešim. Želiš si, da bi mogla in znala premagati strah in šibkost. Da bi začutila v vsej polnosti Tvojo ljubezen in jo znala nesebično podati naprej sočloveku, ki jo potrebuje in išče.
Naučiti se moram za jeznim pogledom in krutimi besedami brata prepoznati kanček krhkosti in trohico dobrega, ki še ni povsem prekrito s pepelom zla in prahom tega življenja.
Tako sem majhna in nebogljena! Prosim, pomagaj mi, Gospod!
Priprava na Tvoje slovo. Naj se očistim, jaz, droben prah, ki se v prah povrnem. Naj se očistim tako zelo, da če me pokličeš v večnost danes, na moji obleki ne bo madežev, ki bi me ločili od Tebe.
Tako drobcena stvar sem in vendar mi poklanjaš svojo ljubezen in občutek, da sem zate dragocena.
Hvala Ti, moj Gospod! Tudi jaz Te ljubim!
OTROK tako preprosto in čisto bitje še danes. Upam, da takšno ostane tudi jutri in pojutrišnjem.
Tvoja podoba v njegovih očeh je še vsa jasna, ko se zazrem vanje. Še nič posvetnega in gnilega ni v njih, v teh očeh je še vedno le Tvoj obraz in Tvoja čista ljubezen. Ostani v njem!
Hvala Ti, ker po njegovih očeh vsem nam, ki vsak dan dvomimo jasno kažeš pot, ki vodi k Tebi. Po tem kristalno čistem pogledu otroka in njegovem nasmehu.
Velik si, Oče in neskončno nas ljubiš! Slavimo te v Tvojem stvarstvu.
BESEDA ŽIVLJENJA Tvoja beseda. Beseda neskončne moči od začetka do konca. Tvoja beseda, ponujena nam za POT za smerokaz na naši poti. Neskončno nas ljubiš. Za nas si daroval Sina, edinega, ki Te je ljubil brezpogojno in do popolnosti. Za nas si ga žrtvoval, da smemo upati, da moremo vstati, ko pademo. Nauči nas, da bomo znali tudi mi stati ob strani bratom, ki padejo. Da bomo znali ponuditi Veronikin potni prt, da si brat obriše utrujen obraz. In v nas spozna Tebe, svojega stvarnika in Odrešenika.
Beseda življenja in ne beseda smrti, je Tvoja beseda In Tvoje povabilo. Hvala ti zanj. Hvala Ti, moj Gospod!
Dobri Oče, tudi jaz jih ljubim.
Tistega šefa, ki je bila danes z menoj tako grob, tistega soseda, ki malomarno ni odgovoril na moj jutranji pozdrav. Tisto novinarko, ki je poročala izkrivljeno resnico samo zato, da se gledanost oddaje povečuje. Tistega posvečenega, ki je s premalo vidne ljubezni in pozornega spoštovanja dvignil tvoje telo na daritveni oltar.
Pa tudi tistega šoferja, ki mi je odstopil mesto v koloni, soseda, ki se je na poti prijazno nasmehnil, moža, ki me je zjutraj ob odhodu objel in pokrižal na čelo, otroka, ki me je poklical po telefonu. Medicinske sestre, ki mi je pomagala pri posegu z vso svojo pozornostjo in tolažila bolnika. Za spovednika, ki je dobrohotno izgovarjal besede tolažbe ob mojem kesanju.
Hvala Ti za vse!
Ob vseh teh Tvojih otrocih zorim in se učim. Učim se sprejemati Tvoje stvarstvo takšno, kakršno je.
Tudi jaz jih ljubim, ljubiva jih oba. Prosim ljubi tudi ti mene z vsemi mojimi napakami.
Prosim.
SPRAVA Dobri Oče. Polna bolečine prihajam predte. Moje srce je žalostno in ranjeno. Ponovno in vedno znova padam na istih preizkušnjah. Moj duh je mehak in kako zlahka ga potepta svet. Grešim in odhajam proč od Tebe a Ti me kličeš, kličeš me vedno in nikoli ne prenehaš.
Želim in hočem se vrniti. Prosim pomagaj mi.
Pa sAj me že čakaš, dovolj je že, da obrnem svoje oči in svoj pogled k Tebi in že vem, kaj vse sem storila napak. Tvojo pomoč potrebujem.
Žal mi je, Prosim očisti moje srce, da bo ponovno vredno zaupanja in ga sprejmi v svoj objem. Tvoja neskončna ljubezen mi prihaja nasproti. Ponovno in vedno.
Neskončna zahvala v mojem srcu. Hvala Ti za tvojo potrpežljivost, ljubezen in vztrajnost. Hvala Ti, ker mi daješ vedeti, da sem vredna Tvoje ljubezni. Ljubljeni Oče, pomagaj mi, da ostanem na poti, ki mi jo priporočaš. Stoj mi ob strani in me varuj, da ponovno ne padem.
Tvoj nepopoln in vendar ljubljen otrok sem. Podarjam ti vso svojo ljubezen, ki živi v meni, to je največ, kar imam.
Ostani z menoj, dragi Oče in dovoli, da ostanem Tvoja ljubljena hči.
Branka Ožek, DMŽ Trebnje, post 2009
Večni moj Oče, slavim te, ker si moj Bog in Oče. Zahvaljujem se ti za besede, ki mi jih govoriš po Svetem pismu. Tako resnične so in tako globoke, polne pravega življenja. Občudujem jih, ko jih berem, toda ko jih poizkušam živeti, je mnogo težje.
Tako hitro izgubljam pravo smer in se spotikam ob stvareh, ki sploh niso pomembne. Pa ne, da bi to želela. Enostavno zanaša me in padem kot otrok, ki se uči hoditi. Ljubi moj Oče, pa saj sem tvoj otrok, ki se učim hoditi po tvoji poti in ti veš, da brez padcev ne gre. Od mene pričakuješ samo to, da vedno poiščem tvojo roko in se s tvojo pomočjo poberem, nato pa spet poizkušam znova in znova v zaupanju, da me na koncu čakaš ti, moj ljubeči Oče.
Marija Korbar DMŽ Trebnje, puščava v Mali Loki, 24.05.2009